PREDLOG RESOLUCIJE

23.10.2006

k vprašanju za ustni odgovor B6‑0440/2006
v skladu s členom 108(5) Poslovnika,
ki ga vlaga Karl-Heinz Florenz
v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o strategiji EU za konferenco o podnebnih spremembah v Nairobiju (COP 12 in COP/MOP 2)

B6‑0543/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o strategiji EU za konferenco o podnebnih spremembah v Nairobiju (COP 12 in COP/MOP 2)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), kjotskega protokola k njej in izvedbenih postopkov za njegovo izvajanje, sprejetih na konferencah v Bonnu (julija 2001), Marakešu (novembra 2001), New Delhiju (novembra 2002), Milanu (decembra 2003), Buenos Airesu (decembra 2004) in Montrealu (decembra 2005),

–  ob upoštevanju naslednje dvanajste konference pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 12) in druge konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic kjotskega protokola (COP/MOP 2), ki bosta od 6. do 17. novembra 2006 v Nairobiju, Keniji,

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o podnebnih spremembah in zlasti tistih z dne 16. novembra 2005 o zmagi v boju proti podnebnim spremembam[1], 18. januarja 2006 o izidu konference v Montrealu (COP 11– COP/MOP 1)[2] in 4. julija 2006 o zmanjšanju vpliva letalstva na podnebne spremembe[3],

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor B6-0440/2006 Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 108 svojega poslovnika in ob upoštevanju izjave Sveta in Komisije,

–  ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj, vključno z nedavnimi poročili o taljenju ledene plošče na Grenlandiji, arktičnega večnega morskega ledu, večne zmrzali v Sibiriji, pa tudi dognanj o obsegu dviga morske gladine kot posledice podnebnih sprememb,

–  ob upoštevanju prednostnih nalog v zvezi z gozdovi, ki jih je objavilo finsko predsedstvo: sklepi Sveta bodo zajemali tudi priprave EU na bližnje zasedanje foruma Združenih narodov o gozdovih (UNFF), ki bo, upamo, odobril mednarodni instrument za zaščito gozdov,

–  ob upoštevanju člena 108(5) svojega poslovnika,

A.  ker je polno izvajanje okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in kjotskega protokola s strani vseh pogodbenic temeljno pri reševanju problema sprememb podnebja, četudi ukrepi ne bodo zares učinkoviti, dokler se ne najde globalna rešitev, v katero bodo vključene velike ekonomske skupine, odgovorne za večji del onesnažujočih emisij,

B.  ker so se na enajsti konferenci pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 11) in prvi konferenci pogodbenic kot sestanku pogodbenic kjotskega protokola (COP/MOP 1) na sestanku v Montrealu decembra 2005 odločili, da se sproži postopek za preučitev nadaljnjih obveznosti pogodbenic iz priloge I po letu 2012 in razvije dialog ter se s tem izmenjajo izkušnje in preučijo strateški pristopi za dolgoročno sodelovanje na področju podnebnih sprememb, in ker je bila ustanovljena delavnica s področja omenjene konvencije na temo zmanjšanja emisij, ki so posledica krčenja gozdov v državah v razvoju,

C.  ker bodo nove tehnologije bistvene za obravnavo podnebnih sprememb na stroškovno učinkovit način z novo usmeritvijo na povečano energetsko učinkovitost,

D.  ker bo treba kmalu določiti nove cilje, če ne želimo, da bi nam podnebne spremembe ušle iz rok, in če želimo zagotoviti dovolj spodbud za hitre naložbe v nadaljnji razvoj ter uvedbo obnovljivih energij in energetsko učinkovitih tehnologij, obenem pa se izogniti naložbam v energetsko infrastrukturo, ki ni združljiva s cilji energetske politike,

E.  ker v številnih državah članicah emisije toplogrednih plinov še naprej naraščajo, kar kaže na potrebo po odločnem delovanju, na novo opredeljenih ukrepih in novih pobudah, da bo EU sposobna izpolniti svoje obveznosti iz kjotskega protokola;

F.  ker letalstvo veliko oziroma čedalje bolj prispeva k podnebnim spremembam, in ker mednarodno letalstvo nima nobenih obvez, ki bi izhajale iz okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in kjotskega protokola,

G.  ker lahko glede na najnovejše znanstvene dokaze domnevamo, da omejitev segrevanja na +2°C morda ne bo zadoščala za dosego cilja okvirne konvencije, ki je, izogniti se nevarnim podnebnim spremembam;

H.  ker je Evropski parlament v svoji zgoraj omenjeni resoluciji z dne 16. novembra 2005 navedel, da morajo razvite države narediti vse potrebno, da bodo do leta 2020 emisije manjše za 30 %, do leta 2050 pa za 60 do 80 %,

I.  ker so 24 % emisij toplogrednih plinov v letu 2005 povzročili gozdni požari in ker najnovejši znanstveni dokazi iz Amazonije pričajo o vplivu zmanjšanja gozdnih površin in slabljenja "gozda kot črpalke"na podnebje;

J.  ker morata biti energetska varnost in varnost podnebja povezani in ker sta evropska energetska varnost in varnost podnebja v veliki meri odvisni od izbir, za katere se odločajo velika gospodarstva, kot sta Kitajska in Indija; ker je lahko blažitev podnebnih sprememb učinkovita le, če se države v razvoju – še posebej velika in hitro rastoča gospodarstva, kot sta Kitajska in Indija – dejavno vključijo v prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

1.  poziva Evropsko unijo, naj ohrani vodilno vlogo v pogajanjih na konferenci COP12–COP/MOP2 v Nairobiju in ohranja visoke cilje v prihodnjih razpravah z mednarodnimi partnerji;

2.  vztraja, naj Evropska unija ob tem predloži daljnosežen program za razprave o nadaljnjih obveznostih pogodbenic iz priloge I h kjotskemu protokolu, za nove razprave o pregledu tega protokola in za dialog o dolgoročnem sodelovanju na področju okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

3.  opozarja, da bi morala strategija EU o podnebnih spremembah temeljiti na pristopu, ki vključuje sedem elementov, kakor to navaja zgoraj omenjena resolucija z dne 16. novembra 2005:

• -graditi na glavnih elementih iz kjotskega protokola – zavezujočih ciljih o emisijah toplogrednih plinov, globalnem sistemu trgovanja s pokrovom (cap and trade system) in prožnih mehanizmih,
• -narediti vse potrebno za občutno zmanjšanje emisij, za 30 % do leta 2020 s ciljem zmanjšanja za 80 % do leta 2050, pri čemer se združijo tržne spodbude in uredbe ter s tem spodbudijo naložbe v učinkovitost in v tehnologije brez ogljika oziroma z nizko vsebnostjo ogljika,
• -uporabiti proaktivni pristop, zato da se prizadevanjem pridružijo še drugi glavni akterji, zlasti ZDA,
• -razviti strateško energetsko partnerstvo z državami, kot so Kitajska, Indija, Južna Afrika, Brazilija in Mehika, in jim finančno pomagati pri razvoju trajnostnih energetskih strategij, temelječih na energetskih virih brez ogljika oziroma z nizko vsebnostjo ogljika, ter s tem zagotoviti sodelovanje teh držav pri prizadevanjih za blažitev podnebnih sprememb,
• -močno spodbujati raziskave in inovacije na področju trajnostnih energetskih tehnologij z omogočanjem izmenjave najboljše prakse med državami članicami in tudi med univerzami, raziskovalnimi centri in industrijo ter se izogniti škodljivim spodbudam, kot so subvencije za fosilno gorivo, ter v ceno proizvodnje energije vračunati zunanje stroške, vključno s stroški spremembe podnebja,
• -evropsko in nacionalno zakonodajo uporabiti za spodbujanje večje energetske učinkovitosti in zmanjšanje cen tehnologij z manjšim vplivom na okolje,
• -spodbujati širše neposredno sodelovanje državljanov pri prizadevanju za blažitev podnebnih sprememb preko kampanj za dvig ozaveščenosti, za kar je nujno zagotavljati podrobne informacije o vsebnosti ogljika v proizvodih, kot so avtomobili, letala in hiše, ter v storitvah, in razmišljati o možnem bodočem sistemu individualnih kvot, ki jih je mogoče tržiti;

4.  ponovno poudarja svojo zahtevo, da med prvim in drugim ciljnim obdobjem po kjotskem protokolu ne bi smelo biti vrzeli in da naj bo časovna meja za dosego sporazuma o prihodnjih obveznostih glede podnebja konec leta 2008;

5.  ponovno poudarja svojo podporo nadaljnji uporabi prožnih mehanizmov in dolgoročnemu cilju svetovnega trga z ogljikom, ki bo temeljil na sistemu trgovanja s pokrovom (cap and trade system);

6.  poziva pogodbenice COP12-COP/MOP2, naj se posvetijo vplivom, ki jih ima na podnebne spremembe letalstvo, in poziva k razpravi o globalnem davku na polete na bližnjih pogajanjih v okviru konference COP12-COP/MOP2 v Nairobiju;

7.  meni, da morajo industrializirane države tudi v prihodnje igrati pomembno vlogo pri reševanju težav, povezanih s podnebnimi spremembami na svetovni ravni; zato poziva stranke iz Priloge I, da izpolnijo sprejete zaveze in prevzamejo daljnosežne cilje za drugo ciljno obdobje po letu 2012; nadalje poziva tiste industrializirane države, ki niso ratificirale kjotskega protokola, naj ponovno pretehtajo svoja stališča, sprejmejo stroge notranje ukrepe in igrajo dejavno vlogo v prihodnjih mednarodnih pogajanjih s ciljem, da bodo dejavno sodelovale pri prihodnjem podnebnem režimu;

8.  poudarja, da je gospodarski razvoj pravica vseh držav v razvoju; vendar poudarja, naj te države ne ponovijo istih načinov onesnaževanja, kot jih poznajo industrializirane države, in zato poziva, naj se več pozornosti nameni tehnološkemu sodelovanju in vzpostavljanju zmogljivosti na področju trajnostne energije;

9.  poziva Komisijo in Svet, naj za prednostno nalogo razvojnega sodelovanja EU določita dostop do energetsko učinkovitih in nizkoogljičnih tehnologij;

10.  poudarja ključni pomen vključevanja držav v razvoju, ki se hitro industrializirajo, v prihodnji mednarodni podnebni režim, ob čemer je potrebno v celoti spoštovati njihove glavne interese v zvezi s spodbujanjem svojega gospodarskega razvoja in bojem proti revščini;

11.  pozdravlja delo delavnice okvirne konvencije za zmanjšanje emisij, ki jih povzroča krčenje gozdov v državah v razvoju, nazadnje na njenem srečanju v Rimu od 30. avgusta do 1. septembra 2006, in ugotavlja, da je bilo doseženo široko soglasje o potrebah po plačilu storitev s področja ekosistemov ter poziva k hitri vključitvi doslej izpuščenega krčenja gozdov v drugo ciljno obdobje po kjotskem protokolu, kar bo prispevalo k doseganju razvojnih ciljev tisočletja;

12.  ugotavlja, da bi morale biti Afrika in druge razvijajoče se regije zmožne sodelovati pri zmanjšanju globalnih emisij toplogrednih plinov in da bi morala mednarodna pogajanja vključevati spodbude, s pomočjo katerih bi se izognili krčenju gozdov; poleg tega poziva države članice, naj se zavzamejo za trajnostne gozdne projekte po načelih mehanizma čistega razvoja;

13.  verjame, da mora globalna podnebna politika, da bi lahko učinkovito reševali vprašanja podnebnih sprememb, ustvariti enotne pogoje delovanja za industrijo in s tem spodbuditi inovacije in energetsko učinkovitost ter se izogniti uhajanju ogljika; zato predlaga, naj se za različne dejavnosti vzpostavijo globalni standardi delovanja in cilji, vključno s potrošniškimi izdelki in prevozi na globalni ravni;

14.  poudarja, da je treba vpliv podnebnih sprememb na družbo bolje razumeti; zato poziva Komisijo, naj preuči, kako bi – v Evropi in drugje – najbolje organizirali delavnice in vanje vključili interesne strani, npr. skupine državljanov, industrijo, kmetijske skupnosti, strokovnjake za varnost in ekonomiste, da bi na ta način bolje in podrobneje razumeli posledice podnebnih sprememb;

15.  vztraja, naj posamezne države EU in Evropska unija kot celota izpolnjujejo obveznosti iz kjotskega protokola in sporazuma o porazdelitvi bremena, saj bo v nasprotnem primeru to spodkopalo vodilni položaj EU v mednarodnih pogovorih;

16.  meni, da ima delegacija EU pomembno vlogo v pogajanjih o spremembah podnebja in da je zato nesprejemljivo, da poslanci Evropskega parlamenta, ki so del te delegacije, na prejšnjih konferencah pogodbenic niso mogli sodelovati na usklajevalnih sestankih EU; pričakuje, da bodo v Nairobiju člani delegacije, ki prihajajo iz Evropskega parlamenta, lahko sodelovali na teh sestankih vsaj kot opazovalci, s pravico do sodelovanja v razpravi ali brez nje;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, s pozivom, naj se posreduje tudi vsem državam pogodbenicam, ki niso članice EU.

• [1]  Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0433.
• [2]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0019
• [3]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0296