PREDLOG RESOLUCIJE

23.10.2006

za zaključek razprave o izjavi predsednika Evropskega parlamenta in predsednikov političnih skupin
v skladu s členom 103(2) Poslovnika, ki ga vlagajo:

• –Hans-Gert Poettering, József Szájer in Péter Olajos v imenu skupine PPE-DE
• –Martin Schulz, Hannes Swoboda in Csaba Sándor Tabajdi v imenu skupine PSE
• –Graham Watson in István Szent-Iványi v imenu skupine ALDE
• –Daniel Cohn-Bendit in Milan Horáček v imenu skupine Verts/ALE
• –Brian Crowley, Cristiana Muscardini, Roberta Angelilli, Wojciech Roszkowski, Michał Tomasz Kamiński, Konrad Szymański, Ģirts Valdis Kristovskis in Adam Jerzy Bielan v imenu skupine UEN

o 50. obletnici madžarske vstaje leta 1956 in njenem zgodovinskem pomenu za Evropo

B6‑0548/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o 50. obletnici madžarske vstaje iz leta 1956 in njenem zgodovinskem pomenu za Evropo

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker Evropska unija temelji na načelih svobode, demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so skupna vsem državam članicam,

B.  ker so bile države Srednje in Vzhodne Evrope z delitvijo z Jalte po drugi svetovni vojni za več kot štiri desetletja prikrajšane za suverenost in svobodo,

C.  ker komunistični režimi Srednje in Vzhodne Evrope niso temeljili na soglasju ali volji ljudstva in sta jih vzdrževala sovjetska vojaška okupacija in sodelovanje komunističnih strank,

D.  ker se spominja poguma in odločnosti Madžarov, ki so 23. oktobra 1956 zavzeli ulice v protest proti diktatorski vladavini komunistične stranke,

E.  ker izraža spoštovanje vztrajnosti Madžarov, ki so svoj boj za svobodo in nacionalno neodvisnost ter človekove pravice nadaljevali kljub pomanjkanju kakršnekoli vojaške pomoči Zahoda ter kljub posredovanju in veliki premoči Sovjetske zveze,

F.  ker pozdravlja človeški in politični pogum Imreja Nagyja, reformiranega komunista, predsednika madžarske vlade, ki je pravilno razumel izraz volje ljudstva in sprejel vlogo političnega vodje v ljudski vstaji za svobodo in demokracijo, pri tem pa žrtvoval svoje življenje in postal žrtev za svobodo, saj je bil leta 1958 usmrčen, ker se ni uklonil pritisku, naj se javno odreče vstaji,

G.  ker pozdravlja žrtve vstaje – 2170 ubitih v bojih ter žrtev krutega maščevanja – 228 usmrčenih med letoma 1956 in 1961, 20.000 priprtih in zaprtih med letoma 1956 in 1958 in tisoče, ki jih je komunistično vodstvo po vrnitvi na oblast desetletja diskriminiralo,

H.  izraža hvaležnost za solidarnost, ki jo je ljudstvo številnih zahodnih držav pokazalo s sprejemom 194.000 madžarskih beguncev v letih 1956 in 1957,

I.  ker priznava bistveno vrednost solidarnosti med narodi na splošno in še posebej med različnimi narodi Srednje in Vzhodne Evrope v boju za svobodo – Madžari, Čehi, Slovaki, Nemci, Estonci, Latvijci in Litovci,

J.  priznava zgodovinsko in politično vez med Madžarsko vstajo leta 1956 in raznimi drugimi uporniškimi oblikami in gibanji, na primer demonstracijami v Poznanju na Poljskem junija leta 1956, praško pomladjo leta 1968, rojstvom gibanja Solidarnost na Poljskem leta 1980 in demokratičnimi gibanji v nekdanji ZSSR, še posebej pri baltskih narodih,

K.  priznava, da je bila madžarska vstaja zgodovinski poskus ponovnega združenja razdeljene Evrope in kot taka ostaja mejnik v naši skupni evropski zgodovinski dediščini,

L.  ker priznava prispevek madžarske vstaje k okrepitvi kohezije v demokratičnem svetu in k kasnejši ustanovitvi Evropskih skupnosti leta 1957 ter vlogo predhodnice političnih sprememb, ki so se odvijale v letih 1989 in 1990 v Srednji in Vzhodni Evropi ter preko evropskega integracijskega procesa omogočile mirno ponovno združitev Evrope,

1.  priznava madžarsko vstajo kot simbolični izraz boja za svobodo in demokracijo v 20. stoletju, ki je kljuboval komunizmu in sovjetskemu bloku;    

2.  pozdravlja hrabre madžarske može in ženske, ki so s svojim žrtvovanjem dali upanje drugim narodom pod komunistično vladavino;

3.  poudarja, da mora demokratična skupnost nedvoumno zavrniti represivno in nedemokratično komunistično ideologijo ter braniti načela svobode, demokracije, človekovih pravic in pravne države ter jasno obsoditi vse kršitve teh načel;

4.  poziva demokratične države, naj jasno obsodijo zločine, ki jih zagrešijo totalitarni režimi;

5.  poziva k ustanovitvi evropskega programa za okrepitev sodelovanja med raziskovalnimi in dokumentacijskimi centri v državah članicah, ki preučujejo zločine totalitarnih režimov;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic.