PREDLOG RESOLUCIJE
7.2.2007
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlagajo Bruno Gollnisch, Petre Popeangă in Carl Lang
v imenu skupine ITS
o pripravah na zasedanje Evropskega sveta 8. in 9. marca 2007
B6‑0040/2007
Resolucija Evropskega parlamenta o pripravah na zasedanje Evropskega sveta 8. in 9. marca 2007
Evropski parlament,
– ob upoštevanju ciljev, opredeljenih na vrhu v Lizboni leta 2000,
– ob upoštevanju ciljev nemškega predsedstva za prvo polletje 2007,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ob upoštevanju dokumenta, ki ga je pripravil Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN), v katerem so zlasti poudarjene naslednje točke: izkoristiti obdobja rasti za izvajanje strukturnih reform in nadaljevati konsolidacijo proračuna, doseči primerno ravnovesje med javnimi izdatki in obdavčitvijo, začeti razmišljati o neposrednem obdavčevanju, zmanjšati upravno breme podjetij, opozoriti nekatere države na nezadostno produktivnost in pomanjkanje inovacij,
B. ker je zmanjšanje brezposelnosti v Evropi (na 7,6 % aktivnega prebivalstva Evropske unije, kar še vedno predstavlja 17 milijonov brezposelnih) v glavnem posledica konjunkturnih dejavnikov: povečanje števila od držav podprtih pogodb, ki so pogosto negotove, zlasti za mlade, in ugodne demografske razmere: upokojevanje t.i. „baby boom“ generacije in prihod manjšega števila ljudi na trg dela,
C. ker je bila leta 2006 stopnja rasti v Evropski uniji 2,6 % v primerjavi s 3,6 % v Združenih državah, več kot 10 % na Kitajskem in 9 % v Indiji ter je tako od vseh svetovnih gospodarskih velesil najmanjša,
D. ker opozarja, da lizbonska merila, ki so jih marca 2000 opredelili predsedniki držav in vlad za leto 2010, še zdaleč niso dosežena, zlasti glede zaposlenosti oseb, starih od 15 do 64 let (70 %), žensk (60 %) in starejših delavcev (50 %),
E. ker ugotavlja, da so raziskave v Evropski uniji popolnoma zastale in da cilj 3 % BDP do leta 2010 gotovo ne bo dosežen zaradi pakta proračunske stabilnosti, ki izključuje naložbe, ki prispevajo k modernizaciji in konkurenčnosti našega gospodarstva,
F. ker obžaluje, da močan evro škoduje podjetjem, ki izvažajo izven Evropske unije, tako kot povišanje obrestnih mer, ki ga je sprejela Evropska centralna banka (ECB), škoduje podjetjem in posameznikom v Evropi,
1. meni, da so cilji nemškega predsedstva, z izjemo zmanjšanja upravnih in birokratskih omejitev (kar je zaželeno), usmerjeni h gospodarskemu in socialnemu liberalizmu (popolna liberalizacija poštnih storitev, raznolika energetska politika, odpiranje področja telekomunikacij za konkurenco, ...), s čimer se ne strinjajo vse države članice;
2. meni, da ECB zaradi svoje politike, ki je osredotočena samo na boj proti inflaciji, zavira gospodarsko rast v Evropi in ne dopušča politike velikih projektov, temelječi na posojilih ali proračunskemu primanjkljaju;
3. poudarja, da proračunski primanjkljaj v višini 3 %, ki je določen v maastrichtski pogodbi za pakt proračunske stabilnosti, ni realističen in ne temelji na nobenem povezanem makroekonomskem merilu ali gospodarskem ciklu;
4. meni, da bi lahko samo s politiko razumnega protekcionizma in prilagodljivih carin preprečili smrt naše industrije in našega kmetijstva ter selitve naših storitvenih podjetij v prihodnosti;
5. izraža svojo zaskrbljenost zaradi problema financiranja pokojnin in socialnega varstva, ki bo postajal vedno bolj pereč zaradi staranja prebivalstva v Evropi;
6. meni, da prihod neevropskih priseljencev ni rešitev za ohranitev aktivnega prebivalstva na zdajšnji ravni; rešitev vidi v podaljšanju starosti za upokojitev, razvoju rokodelskih, obrtniških in kmetijskih panog ali oblik usposabljanja, kjer danes močno primanjkuje delavcev, ter politiki, ki spodbuja družino in rodnost;
7. obsoja nerealne in popolnoma neutemeljene podatke OZN in Svetovne banke o potrebah v Evropi po priseljeni delovni sili (79 milijonov oseb do leta 2050 po podatkih Svetovne banke);
8. obsoja maltuziansko politiko Evropske komisije, zaradi katere postajamo vedno bolj odvisni od tujine za zagotavljanje našega gospodarskega razvoja in varnosti hrane ali energetske varnosti;
9. ponovno poudarja preferenčno načelo Skupnosti kot eno od bistvenih načel evropske solidarnosti in osveščanja Evropejcev o njihovi pripadnosti istemu zemljepisnemu območju, ki ga tvorijo suvereni narodi;
10. meni, da so javne storitve del kulture nekaterih držav članic in da jih je zato treba varovati in modernizirati, ne pa izpostavljati konkurenci, kot to počne Evropska komisija, ki je varuhinja splošnih interesov;
11. meni, da bi morala biti varnost hrane in zdravja ena od prednostnih nalog nemškega predsedstva, zlasti zaradi vrnitve virusa ptičje gripe H5N1;
12. je začuden, da niti Komisija niti Svet ne obsojata selitve podjetij ali njihovih sedežev izven Evropske unije, kar ogroža na tisoče delovnih mest v regijah, ki jih je brezposelnost že tako prizadela, in zaradi česar so države prikrajšane za znatne davčne prilive;
13. meni, da nadaljevanje pogajanj v STO, zlasti kroga iz Dohe, ni mogoče doseči pod katerimi koli pogoji in da skupna kmetijska politika v nobenem primeru ne more biti spremenljivka za prilagoditev kateremu koli sporazumu z Združenimi državami in državami v vzponu;
14. ostro obsoja vsakršen poskus Sveta, da bi kritiziral neposredno obdavčevanje, ki je suverena pristojnost držav, vključno z davki na dobiček podjetij;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in državam članicam.