PREDLOG RESOLUCIJE

7.2.2007

k izjavi Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlagata Rebecca Harms in Pierre Jonckheer
v imenu skupine Verts/ALE
o prispevku k spomladanskemu Evropskemu svetu 2007 o lizbonski strategiji

B6‑0043/2007

Resolucija Evropskega parlamenta o prispevku k spomladanskemu Evropskemu svetu 2007 o lizbonski strategiji

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

1.  poziva spomladanski Evropski svet 2007, da sprejme odločne ukrepe na podlagi ugotovitev 2. februarskega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, in tudi k oblikovanju jasnih smernic, da bi boj proti podnebnim spremembam postal strateški cilj politik EU, vključno z zadostnim in ciljno naravnanim financiranjem;

2.  poziva Komisijo in Svet, da sprejmeta odločne ukrepe za krepitev ravnanja z okoljem na mednarodni ravni, in sicer z ustanovitvijo celovite mednarodne organizacije pod okriljem ZN, ki bo podpirala in nadzorovala izvajanje okoljskih odločitev po vsem svetu;

Podnebne spremembe – energija – prevoz

3.  odločno poziva spomladanski Evropski svet 2007, da nemudoma doseže dogovor o naslednjih točkah:

(a)  takojšnje izvajanje ukrepov za omejitev povprečne rasti temperature na 2 °C nad ravnjo pred industrializacijo ter občutna pospešitev mednarodnih pogajanj o obdobju po letu 2012, da se lahko do leta 2008 doseže dogovor, ki bo v skladu s ciljem 2 °C; doseganje soglasja zlasti o 30-odstotnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v industrijskih državah do leta 2020 v primerjavi z osnovnimi določili kjotskega sporazuma;

(b)  sprejetje ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU za najmanj 30 % do leta 2020 ter za 80 % do leta 2050 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, ki so v skladu z omejitvijo 2 °C;

(c)  pripisati prednostni pomen varčevanju z energijo, ker tovrstni ukrepi lahko najbolj odločilno prispevajo k trajnosti; do leta 2020 privarčevati vsaj 20 % primarne energije in tako doseči, da do takrat EU postane energetsko najučinkovitejše gospodarstvo; do junija leta 2007 oblikovati ambiciozne nacionalne načrte o energetski učinkovitosti in jih takoj začeti izvajati; pozvati Komisijo, da te načrte dopolni z dodatnimi konkretnimi in zavezujočimi ukrepi, da lahko EU privarčuje 20 % energije;

(d)  v okviru strategije Evropskega sveta o energiji in podnebju obravnavati področje prevoza, ki je 96-odstotno odvisno od nafte in odgovorno za 30 % emisij EU; na področju prevoza EU postaviti absolutni cilj 30-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2020 v skladu s cilji EU v okviru kjotskega sporazuma; v okviru strukturne razvrstitve določiti prehod v višini 1 % letno, in sicer od prevoznih sredstev z visoko stopnjo emisij toplogrednih plinov, na primer avtomobilov, tovornih vozil in letal, k okolju prijaznejšim prevoznim sredstvom, kot so železnica in trajnostno usmerjena prevozna sredstva po vodi; izvajati ukrepe za omejitev prevoza in povečati energetsko učinkovitost različnih oblik prevoza, zlasti z uveljavitvijo obvezujoče omejitve 120 g CO2/km, ki upošteva povprečje voznega parka novih avtomobilov EU do leta 2012 (avtomobilska industrija se je leta 1998 prostovoljno obvezala k izpolnjevanju te omejitve, vendar tega ni storila), temu je treba dodati trgovanje s kvotami emisij med proizvajalci; doseči dodatno povečanje učinkovitosti za najmanj 10 g CO2/km vsaki dve leti zatem, všteti socialne in ekološke stroške v ceno goriva, odpraviti nepoštene subvencije in davčne oprostitve zlasti na področju letalstva in uvesti davek na kerozin ter tako vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za vse oblike prevoza;

(e)  določiti zavezujoče cilje za posamezne obnovljive vire energije (elektrika, gretje in hlajenje, prevoz) za doseganje kvote 25 % obnovljivih virov energije na področju primarne energije do leta 2020, ter časovni načrt na ravni Sveta in Komisije za doseganje cilja 50 % obnovljivih virov energije do leta 2040; priznati vlogo biogoriv pri zmanjšanju naše odvisnosti od fosilnih goriv, vendar opozoriti, da njihova proizvodnja ne sme ogroziti pridelave hrane ali škoditi podnebju in povečevati globalnega krčenja gozdov, izgube biotske raznovrstnosti ali kršenja človekovih pravic;

(f)  na energetskem področju ustvariti enake konkurenčne možnosti, ki novim udeležencem omogočajo vstop na trg in olajšujejo uvajanje novih tehnologij ter decentralizirano proizvodnjo energije; v vsaki državi članici zagotoviti ločevanje lastništva na področju proizvodnje in distribucije energije, povečati pristojnost nacionalnih regulativnih organov in ustanoviti regulativni organ EU, ki se bo osredotočil izključno na reševanje čezmejnih težav;

(g)  priznati, da jedrska energija ni rešitev globalnih težav s podnebjem, ima resne pomanjkljivosti (na primer velike nesreče, ravnanje z odpadki, tveganje širjenja jedrskega orožja in terorizma, vpliv na zdravje in okolje) in uživa šibko podporo med državljani EU; sprejeti zakonodajne ukrepe za vštetje vseh zunanjih stroškov na tem področju, zlasti ob upoštevanju vseh odgovornosti pri proizvodnji energije;

Gospodarski razvoj, zaposlovanje, socialna vključenost in inovacije

4.  opozarja, da gospodarska rast ni cilj sama sebi in podatkov o BDP/BND ne moremo obravnavati kot ustrezna referenčna merila blagostanja; poudarja, da bi morala biti gospodarska rast sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja naše in prihodnjih generacij; zato odločno poziva k sprejetju ustreznih referenčnih meril in poziva Svet, države članice in Komisijo, da svoje politične ukrepe in nacionalne načrte ocenijo tudi ob upoštevanju kazalnikov, kot so emisije CO2, energetska intenzivnost gospodarstva, stopnja tveganja revščine in izguba biotske raznovrstnosti;

5.  meni, da bi si morala Evropska unija prizadevati, da v svetu z omejenimi viri in krhkim ekološkim sistemom postane najučinkovitejše gospodarsko območje z viri in energijo; opozarja, da ugotovitve Sternovega poročila opisujejo stroške neukrepanja ali počasnega ukrepanja na tem področju, in poudarja, da imajo energetsko učinkovite tehnologije in obnovljivi viri energije izjemen gospodarski potencial na svetovnem trgu, Evropa pa je v najboljšem položaju, da ta potencial izkoristi;

6.  v tem okviru opozarja na rezultate študije, nedavno opravljene za Komisijo (GD za okolje, avgust 2006), ki tudi ob upoštevanju zaposlovanja in izvoza predstavljajo pomembno vlogo ekoloških industrij v okviru evropskega gospodarstva, s predvidenim skupnim letnim prometom v višini 227 milijard EUR v tem sektorju v 25-članski EU (2,2 % BDP) in skupaj 3,4 milijona delovnih mest s polnim delovnim časom posredno in neposredno v tem sektorju;

7.  meni, da je treba prostemu trgu in štirim svoboščinam dodati močno socialno razsežnost; opozarja na pomanjkljivosti ciljev na socialnem področju in področju zaposlovanja, ki so v programu lizbonske strategije določeni za boj proti revščini in brezposelnosti; poziva k izjavi, da je boj proti socialni izključenosti in revščini znova v središču lizbonske strategije, izjavi pa morajo slediti dejanja; poziva Komisijo, da preuči, kako je mogoče vsem zagotoviti dostojen dohodek in tako prispevati k boju proti revščini in povečanju socialne vključenosti;

8.  poudarja, da so storitve v splošnem interesu temelj modela trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba za storitve v splošnem interesu vzpostaviti celovit pravni instrument in tako javnim oblastem omogočiti, da še naprej razvijajo, financirajo in organizirajo te storitve, brez poseganja v načelo subsidiarnosti; poudarja, da je treba poglobljeno oceniti, kako obstoječa zakonodaja na posameznih področjih vpliva na kakovost zagotavljanja storitev v splošnem interesu;

9.  kritizira dejstvo, da omejitve, ki jih države članice še naprej uveljavljajo v zvezi s prostim gibanjem delavcev, nasprotujejo ciljem lizbonske strategije o mobilnosti delavcev in ustvarjajo razmere, kjer vsi državljani EU ne uživajo enakih pravic; pozdravlja predlog Komisije za direktivo o prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja kot resničen korak naprej, ki spodbuja mobilnost delavcev; odločno kritizira prizadevanje Sveta, da iz obsega uporabe direktive izvzame njen ključni del, prenosljivost, in poziva spomladanski Evropski svet, da predloži jasne smernice za rešitev tega vprašanja;

10.  poudarja, da je potrebno spremljati izvajanje direktive o storitvah ter celovito in hitro oceniti njen vpliv na standarde v zvezi z delom, okoljem in zaščito potrošnikov v vseh državah članicah ter po potrebi predlagati dodatne usklajevalne ukrepe v zvezi z zagotavljanjem storitev na notranjem trgu;

11.  poziva, da je treba nameniti večjo pozornost vidiku enakosti med spoloma v okviru lizbonske strategije ter v okviru "širših smernic gospodarske politike" in "smernic za zaposlovanje"; poziva Svet, Komisijo in države članice k uporabi strožjih ukrepov pri izvajanju zakonodaje EU, ki je namenjena zmanjšanju razlik v plačah in odpravljanju segregacije spolov na trgu dela;

12.  meni, da je priseljevanje nujno, vendar poudarja, da morajo politike zakonitega priseljevanja zagotavljati uspešno gospodarsko, družbeno in pravno vključevanje priseljencev; poziva k ukrepom proti "begu možganov" v Evropi; opozarja, da vsaka politika priseljevanja, osredotočena na privabljanje visokokvalificirane delovne sile, lahko ustvari "beg možganov" v matičnih državah priseljencev, kar je treba preprečiti z ustreznimi ukrepi;

13.  meni, da brez vzpostavitve ustreznega makroekonomskega okvira na ravni držav članic in na evropski ravni ni mogoče rešiti gospodarskih težav in težav z zaposlovanjem ter odgovoriti na demografske in okoljske izzive; poudarja ključno vlogo obdavčenja pri financiranju gospodarske in socialne infrastrukture, vključno z javnimi storitvami; zato poziva spomladanski Evropski svet, da predstavi predloge za

(a)  zmanjšanje (s skupnimi močmi) davčne obremenitve dela in povečanje davčnega bremena dejavnikov, ki slabšajo kakovost okolja in izrabljajo naravne vire, s čimer bi popravili nesorazmerje spodbud, redna zaposlitev pa bi postala privlačnejša;

(b)  uvedbo (v srednjeročnem okviru) minimalnega davka za gospodarske družbe, da se prepreči davčna konkurenca med državami članicami in utaja davkov s strani velikih družb, ki se pogosto izognejo plačilu obveznosti in poskušajo ščuvati eno državo proti drugi (ekološke davke na področjih, kot je na primer prevoz, je treba srednjeročno uskladiti na ravni EU);

(c)  izvajanje strateške inovativne politike, ki bi na vseh področjih politik namenjala osrednjo pozornost energetski učinkovitosti, varčevanju z energijo in uporabi obnovljivih virov energije in snovi, med drugim s povečanjem sredstev za raziskovanje obnovljivih virov energije, zlasti ob vmesnem pregledu sedmega okvirnega programa, in z usmerjanjem javnih subvencij v dejavnosti in tehnologije, ki so bile ocenjene kot okolju zelo prijazne; poziva, da postopek javnega naročanja postane vodilno orodje za spodbujanje energetsko učinkovitih stavb, izdelkov in storitev;

Mednarodna trgovina in politika Svetovne trgovinske organizacije (STO)

14.  meni, da morajo biti v središču vsakršnega dostopa na trg EU in strategije o zunanji konkurenčnosti poštena večstranska trgovina in pravila o konkurenci, temelječi na promoviranju temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela, spoštovanju mednarodnih okoljskih sporazumov v svetovnem okviru in skladnosti s cilji razvojne politike ZN; poziva Komisijo, da proti industrijskim državam in hitro razvijajočim se državam, ki ne nameravajo prevzeti svojega dela odgovornosti v boju proti podnebnim spremembam, sprejme ustrezne trgovinske ukrepe, vključno s prilagoditvijo davkov na meji;

15.  izraža zaskrbljenost zaradi trenutne krize v večstranskem trgovinskem sistemu; poziva Komisijo, da pripravi predloge za reformo STO, s katero bi povečali legitimnost in demokratično odgovornost večstranskega trgovinskega sistema; poziva Komisijo in Svet, da ne onemogočata večstranskosti s sklenitvijo dvostranskih in regionalnih sporazumov o prosti trgovini;

16.  izraža zaskrbljenost zaradi dejanske podrejenosti lizbonske strategije za notranjo konkurenčnost Unije ciljem zunanje konkurenčnosti EU, ki so predstavljeni v sporočilu Komisije "Globalna Evropa: konkurenca v svetu"; svari pred evropsko politiko konkurenčnosti, ki uveljavlja izključno interese nadnacionalnih družb s sedežem v EU na področju mednarodnih transakcij, kar ogroža socialne interese evropskih delavcev ter malih in srednjih podjetij, ki se morajo previdno soočiti s svetovno konkurenco; svari pred predvidenim regulativnim sodelovanjem na mednarodni ravni, ki bo nadnacionalnim družbam in tretjim državam dalo nekakšno pravico do poseganja v zakonodajo EU o netarifnih ovirah za trgovino, kar v skladu z opredelitvijo STO vključuje tudi nekatere pomembne socialne in okoljske pravice ter pravice potrošnikov, prav tako pripravljanje prihodnje zakonodaje;

Lizbonski ciklus upravljanja in izboljšanje zakonodaje

17.  zaradi povečanja preglednosti in boljšega razumevanja lizbonske strategije poziva k razvoju skupnega sistema nacionalnih programov reform in k opredelitvi skupnih kazalnikov, kar bi omogočilo spremljanje okoljskega (podnebje) in socialnega (učinek na zdravje državljanov in njihovo socialno kohezijo) vpliva politik; meni, da bi morali biti nacionalni parlamenti celovito vključeni v ocenjevanje nacionalnih programov reform, Evropski parlament pa bi moral sodelovati v postopku in metodologiji ocenjevanja Komisije;

18.  v tem okviru opozarja, da "izboljšanje zakonodaje" ne sme ogroziti varstva potrošnikov, prav tako ne pomeni "manj zakonodaje", ampak zagotavlja večjo učinkovitost in uspešnost prihodnje zakonodaje ter ustreznejše ocenjevanje učinka preteklih politik;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.