PREDLOG RESOLUCIJE
7.3.2007
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlagajo Vito Bonsignore, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Tokia Saïfi in Simon Busuttil
v imenu skupine PPE-DE
o evro-sredozemskih odnosih
B6‑0094/2007
Resolucija Evropskega parlamenta o evro-sredozemskih odnosih
Evropski parlament,
– ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije,
– ob upoštevanju izjave četverice z dne 21. februarja 2007,
– ob upoštevanju programa nemškega predsedstva,
– ob upoštevanju sklepov osme konference ministrov za zunanje zadeve 27. in 28. novembra 2006 v Tampereju,
– ob upoštevanju dokumenta o strategiji Evropske unije za boj proti terorizmu (dok. 14469/4/05 z dne 30. novembra 2005) in skupnega stališča Sveta z dne 29. maja 2006 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726), sporočila (KOM(2003)0104), orientacijskega dokumenta Komisije o evropski sosedski politiki (KOM (2004)0373) in predloga Komisije o evropskem sosedskem in partnerskem instrumentu (KOM(2004)0628),
– ob upoštevanju konferenc o priseljevanju, evro-afriške konference v Rabatu 10. in 11. julija 2006 in konference v Tripoliju 22. in 23. novembra 2006,
– ob upoštevanju ugotovitev evro-sredozemskega vrha, ki je ob 10. obletnici evro-sredozemskega partnerstva potekal 27. in 28. novembra 2005,
– ob upoštevanju resolucije z dne 27. oktobra 2005 o ponovni oceni barcelonskega procesa,
– ob upoštevanju člena 103(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju barcelonske deklaracije z dne 28. novembra 1995, s katero se je vzpostavilo evro-sredozemsko partnerstvo,
A. ker barcelonski proces od leta 1995 predstavlja okvir za partnerstvo med državami in narodi z obeh strani Sredozemskega morja,
B. ker je treba upoštevati strateški pomen Sredozemlja za Evropsko unijo ter se zavedati potrebe po solidarni sredozemski politiki, da bi se lahko soočili s številnimi skupnimi izzivi, kot so mir, stabilnost, terorizem in varnost, medsebojno razumevanje, boj proti trgovini z ljudmi (torej tudi nezakonito priseljevanje), ter uresničili cilj oblikovanja območja vzajemne blaginje,
C. ker je preoblikovanje evro-sredozemskega parlamentarnega foruma v evro-sredozemsko parlamentarno skupščino (ESPS), sestavljeno iz treh odborov, okrepilo parlamentarno razsežnost evro-sredozemskega procesa, katerega demokratična odgovornost je odslej večja, ker bi ta novi organ moral spodbujati splošni dialog med obema regijama,
1. se mu zdi primerno in potrebno, da se okrepi politična razsežnost sosedske politike do južnih predelov, pri čemer je treba upoštevati večplastnost odnosov s sredozemsko regijo, v kateri je barcelonski proces pomemben korak;
2. meni, da je zelo pomembno, da se politični dialog nadgradi z intenzivnejšim sodelovanjem in da evro-sredozemska politika, če naj bo učinkovitejša, prejme proračunska sredstva, ki bodo ustrezala zastavljenim ciljem;
3. ponovno izraža nujno potrebo po tem, da se partnerstvu vlije novega elana, zlasti s ponovnim zagonom evro-sredozemske parlamentarne skupščine, ki predstavlja demokratični okvir parlamentarne dejavnosti; meni, da mora skupščina razpolagati s potrebnimi sredstvi in upravnimi strukturami, da bo prepoznavna in uspešna pri svojem delu;
4. pozdravlja predlog Komisije, da se evropski sosedski politiki doda tematska razsežnost, da se še naprej poglabljajo sporazumi o prosti menjavi in krepi podpora reformam, s katerimi se izboljšujeta regulativno okolje in pripravljenost na vlaganja;
5. meni, da je v interesu Evropske unije, da prispeva k demokratičnemu razvoju svojih sosed, in da je razvoj evropske sosedske politike v veliki meri odvisen od tega, ali so sosednje države in njihovi prebivalci pripravljeni deliti iste vrednote, kot so tiste, na katerih temelji Unija; Unijo naproša, da okrepi podporo procesu izvedbe nujnih političnih, gospodarskih in družbenih reform v teh državah;
6. pozdravlja dejstvo, da se je Libija približala barcelonskemu procesu, in pričakuje konkretne ukrepe za sprejetje napovedanega barcelonskega acquis-a, kar bi lahko v prihodnosti privedlo do vključitve procesa v evropsko sosedsko politiko;
7. poziva Komisijo, da bolje opredeli povezavo med evropsko sosedsko politiko in evro-sredozemskim partnerstvom, ki ga namerava spodbuditi;
BLIŽNJI VZHOD
8. ponavlja, da je nujno ponovno sprožiti mirovni proces na Bližnjem vzhodu, pri čemer je treba upoštevati resne razmere na političnem in humanitarnem področju;
9. je seznanjen z na novo oblikovano palestinsko koalicijsko vlado in izraža zadovoljstvo nad pobudo Savdske Arabije v zvezi s sporazumom, ki je bil podpisan 8. februarja 2007 v Meki;
10. poziva to vlado, da izpolni vsa tri zahtevana merila in si tako zagotovi mesto sogovornika, ki ga priznava mednarodna skupnost, in sicer:
- -zavračanje nasilja,
- -priznanje države Izrael,
- -sprejetje podpisanih mednarodnih sporazumov za rešitev spora;
11. je seznanjen z ugotovitvami 8. evro-sredozemske konference ministrov za zunanje zadeve 27. in 28. novembra 2006 v Tampereju, zlasti kar zadeva politični in varnostni dialog, in ponovno poudarja, da je edina rešitev za spor na Bližnjem vzhodu ta, da se s pogajanji doseže sporazum o trdnem in dokončnem miru, kot ga predvideva mirovni načrt, to je brez postavljanja pogojev in temelječ na obstoju obeh demokratičnih, suverenih in ekonomsko neodvisnih držav, ki bosta sobivali v miru in znotraj varnih, mednarodno priznanih meja;
12. meni, da bi razrešitev spora na Bližnjem vzhodu z miroljubnim soobstojem obeh držav bistveno prispevala k varnosti tako na regionalni kot na mednarodni ravni;
TERORIZEM
13. meni, da ne glede na okoliščine nobeno teroristično dejanje ni opravičljivo, da ga ne sme upravičevati noben politični ali verski cilj in da boj proti terorizmu ne sme voditi v stigmatizacijo katere koli kulture, civilizacije ali vere;
14. meni, da mora politični odziv na terorizem temeljiti na 3 elementih:
- -poglobitev medkulturnega dialoga v evro-sredozemski regiji, kjer bodo sodelovala vsa gibanja, ki svoje zamisli za dosego večjega medsebojnega razumevanja, skupnih vrednot in skupne vizije naše prihodnosti zagovarjajo nenasilno;
- -trajnosten in pravičen gospodarski razvoj, ki mora iti z roko v roki z demokratizacijo in dobrim upravljanjem držav po vsem svetu, zlasti pa držav evro-sredozemske regije;
- -poglobitev sodelovanja na področju boja proti terorizmu, kar velja tako za države ob obalah Sredozemlja kot za druge države po svetu;
15. izreka priporočilo ministrski konferenci evro-sredozemskega partnerstva, da pripravi program srečanj, ki bi potekala najmanj enkrat letno ter bi bila posvečena boju proti terorizmu in spremljanju izvajanja kodeksa ravnanja proti terorizmu; ministrska konferenca naj k sodelovanju na teh srečanjih povabi tudi evro-sredozemsko parlamentarno skupščino;
16. poziva vse države članice barcelonskega procesa in specializirane organe Evropske unije, da na dvostranski in regionalni ravni izmenjajo podatke in tako prispevajo k učinkovitejšemu boju proti terorizmu, zlasti s podporo ratifikaciji konvencije Organizacije združenih narodov o banki podatkov v zvezi z izgubljenimi ali ukradenimi potnimi listi;
PRISELJEVANJE
17. opozarja, da priseljevanje pomembno vpliva na evro-sredozemske odnose, in izpostavlja potrebo po okrepljenem sodelovanju in konstruktivnem dialogu med državami članicami na eni strani in državami članicami Evropske unije ter izvornimi in prehodnimi državami iz Sredozemlja na drugi; poziva k obsežnemu operativnemu sodelovanju in tehnični pomoči med državami članicami za nadzor meja in okrepljeno delovanje agencije FRONTEX za preprečevanje vseh oblik nezakonitega priseljevanja;
18. poziva parlamente in vlade namembnih držav, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bi med priseljenci spodbudili učenje jezika države gostiteljice in se na ta način izognili procesu marginalizacije, spodbudili resnično vključevanje priseljencev v družbo in jim omogočili, da dejavno prispevajo k skupnosti, ki jih je sprejela;
19. poudarja, da mora skladno politiko na področju priseljevanja dopolnjevati politika socialnega vključevanja, ki med drugim obsega redno vključevanje na trg dela, pravico do šolanja in usposabljanja, dostop do socialnih in zdravstvenih storitev ter sodelovanje priseljencev v družbenem, kulturnem in političnem življenju;
20. poziva k oblikovanju pristopa, ki bo izhajal iz načela partnerstva in soupravljanja migracijskih tokov za preprečevanje nezakonitega priseljevanja in mafijskih združb, ki ga spodbujajo;
21. meni, da bi moral biti osrednji del vseh evropskih sosedskih sporazumov posvečen skupnemu upravljanju meja med sosedami in Evropsko unijo, saj bi bila s tem zagotovljena ne le varnost meja, pač pa tudi razvoj čezmejnega sodelovanja;
KULTURA
22. poudarja, da bi bilo prav, da se v okviru načrtovanja nove evropske sosedske politike za obdobje 2007–2013 ena osrednjih vlog nameni kulturi, kar ustreza končnemu cilju evropske sosedske politike, ki je utrditi posebne odnose, ki bodo iz okrepljenih stikov med državljani Unije in sosednjih držav prerasli v vzajemno angažiranost in skupne vrednote ter boljše medsebojno razumevanje različnih kultur, zgodovine in vrednot vsakega med nami;
23. v tem oziru poudarja na potrebo po odločnem delovanju ministrov za kulturo držav evro-sredozemske regije, katerih temeljna naloga je spodbujati in pozivati vse nadrejene organe, da v fazi dodeljevanja finančnih sredstev in pogajanj o njih kulturo uvrstijo med temeljne prednostne naloge;
24. poziva parlamente držav pristopnic k barcelonski deklaraciji, da na dvo- in večstranski ravni vzpostavijo dialog o varovanju morskega okolja in svoje vlade spodbudijo, da začno polno izvajati prevzete mednarodne obveznosti in sprejmejo ukrepe za razvoj, ki bo povsem spoštljiv do okolja;
25. opozarja, da je nujno treba doseči tudi sporazum o nadzoru pomorske trgovine in prevoza strupenih odpadkov, s katerim bi opredelili stroga in zavezujoča pravila, veljavna za vse države sredozemske regije;
GOSPODARSTVO
26. izraža prepričanje, da se z globalizacijo ponuja priložnost, da se na gospodarskem, družbenem, regionalnem in okoljskem področju sprejmejo ukrepi za vzpostavitev evro-sredozemskega območja proste trgovine, ki bo Evropski uniji in sredozemskim partnericam dolgoročno prineslo velike koristi;
27. meni, da pogajanja v okviru STO predstavljajo priložnost, da Evropska unija in sredozemske partnerice okrepijo skupne strategije za liberalizacijo trgovine in storitev;
28. ugotavlja, da območje proste trgovine v sredozemski regiji potrebuje obširno gospodarsko, pravno in politično reformo, ki bo prispevala k varnosti investitorjev in povečala učinkovitost vključevanja jug-jug;
29. poudarja, da je najboljši način za zmanjševanje revščine in odpravo nestabilnosti razvoj trgovine in večje število naložb v obojestransko korist; za dosego tega cilja je na mednarodni ravni treba zagotoviti stabilno okolje, ki je pogoj za razvoj gospodarskih odnosov, v katerih bodo lahko sodelovali različni gospodarski dejavniki;
30. poziva sredozemske partnerice, da ob podpori Evropske unije sprejmejo ukrepe za:
- opreprečevanje davčne utaje in goljufije ter nadaljevanje upravne reforme,
- opodporo vključevanju podjetij v uradno gospodarstvo preko davčnih spodbud, katerih uveljavitev pa bi bilo vseeno treba strogo nadzorovati,
- opodporo gospodarskim reformam za številnejše naložbe in razvoj zasebnega sektorja s posebno pozornostjo večji vlogi malih in srednje velikih podjetij, ki v številnih državah zagotavljajo med 50 in 70 % delovnih mest,
- oposkrbeti za lažje vračanje sredstev priseljencev v državo izvora ob ugodnejših pogojih in zagotoviti, da države izvora te pomembne prispevke upoštevajo pri nacionalnih načrtih gospodarskega razvoja,
- opoudarja, da morajo države donatorke in države prejemnice vzpostaviti partnersko sodelovanje za boj proti korupciji; dalje poziva države, ki še niso ratificirale konvencije Združenih narodov proti korupciji, da to čim hitreje storijo,
- opodporo predlogu Evropske komisije, da bi Sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo FEMIP preoblikovali tako, da bi zagotavljal trdnejšo finančno osnovo za pomoč malim in srednje velikim podjetjem;
31. poziva države članice in sredozemske partnerice, da spodbudijo skupne pobude in združijo svoje sile v energetskem sektorju, pri čemer imamo v mislih podpisane dvostranske sporazume med Ciprom, Libanonom in Egiptom o izkoriščanju možnih naftnih in plinskih virov v vodah Sredozemlja ter izgradnjo plinovoda Medgaz in arabskega plinovoda;
SKLAD ZA EVRO-SREDOZEMSKE NALOŽBE IN PARTNERSTVO (FEMIP)
32. poziva države članice Evropske unije in njihove sredozemske partnerice, da izvedejo potrebne študije v zvezi s preoblikovanjem Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo FEMIP v Evro-sredozemsko banko za razvoj, pri čemer naj upoštevajo pomen, ki ga bo ta banka imela pri spodbujanju zasebnega sektorja in naložb v regiji;
PRAVICE ŽENSK
33. poudarja, da je v evro-sredozemskem dialogu treba pozornost nameniti pravicam žensk, in opozarja na pomen zakonodajnih reform za podporo enakosti med spoloma; poudarja pomen udeležbe žensk v političnem, gospodarskem in družbenem življenju ter v medijih; poziva k lažjemu dostopanju žensk do izobrazbe in zdravstvene oskrbe, zlasti v najjužnejših državah partnerstva; poudarja tudi, da je treba podpreti vladne in nevladne organizacije, ki si prizadevajo za pravice žensk;
34. poziva Evropsko komisijo in Svet, da pravice žensk in dolžnost izvajanja politike enakih možnosti vključita v pridružitvene sporazume z južnimi partnericami, da njihovo uveljavljanje redno ocenjujeta in pripravita opozorilne mehanizme, med katerimi naj bo možno začasno prenehanje sporazuma, če bo ugotovljeno, da se ta politika ne izvaja; ugotavlja, da bi Evropski parlament pri tem lahko imel večjo nadzorno vlogo;
35. izraža zadovoljstvo nad sredstvi, ki so bila v okviru programa MEDA I in II ter evropske pobude za demokracijo in človekove pravice namenjena tej problematiki, a bi bil še bolj zadovoljen nad posebnim regionalnim programom MEDA za širjenje pravic žensk;
36. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, nacionalnim parlamentom držav članic Evropske unije in parlamentom evro-sredozemskih držav partneric.