Predlog resolucije - B6-0152/2007Predlog resolucije
B6-0152/2007

PREDLOG RESOLUCIJE

18.4.2007

k izjavi Evropskega sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlagata André Brie in Tobias Pfluger
v imenu skupine GUE/NGL
o čezatlantskih odnosih

Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B6-0152/2007
Predložena besedila :
B6-0152/2007
Sprejeta besedila :

B6‑0152/2007

Resolucija Evropskega parlamenta o čezatlantskih odnosih

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA (2006/2200(INI)),

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta Svetu o pogajanjih o sporazumu z Združenimi državami Amerike glede uporabe podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) za preprečevanje in boj proti terorizmu ter mednarodnemu kriminalu, vključno z organiziranim kriminalom (2006/2193(INI)),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta o Guanatanamu,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

  • A.ker imajo odnosi med civilno družbo v Evropi in Združenih državah globoke korenine in temeljijo na skupnih vrednotah, kot so spoštovanje in spodbujanje demokracije, človekove pravice in pravna država, trajnostno gospodarstvo in trajnostni razvoj; ker nekateri elementi politike administracije predsednika Busha resno ovirajo razvoj čezatlantskih odnosov;
  • B.ker je očitno, da je vojaško zaznamovana zunanja politika Busheve administracije neuspešna, zlasti na naslednjih področjih:    
    • invazija Iraka pod vodstvom ZDA in njene posledice so povzročile široko razširjeno in sektaško nasilje ter kaos, ki ogroža enotnost Iraka in stabilnost vse regije, krive pa so tudi za nekaj deset tisoč smrtnih žrtev in milijone razseljenih ljudi, zlasti žensk in otrok, v Iraku in izven njegovih meja,
    • operacije vojaških sil NATO v Afganistanu so ponovno destabilizirale državo,
    • tako imenovan boj proti terorizmu ter nereševanje gospodarskih in družbenih težav na svetu sprožata novo nasilje;
  • C.ker v civilni družbi in kongresu Združenih držav narašča kritičnost in odpor do politik Busheve administracije ter je vedno več pozivov za spremembo; ker tak razvoj dogodkov podpira civilna družba v Evropi, ki je od začetka zavračala vojno proti Iraku ter je zavezana večstranskosti in mednarodnemu pravu, kot najboljšima načinoma prepoznavanja in odzivanja na grožnje ter iskanja rešitev svetovnih problemov;
  • D.ker je Busheva administracija resno kršila človekove pravice in temeljne svoboščine, tudi v naslednjih primerih:
    • v centrih za pridržanje, ki jih ZDA upravljalo v Afganistanu, Iraku in Guantanamu ameriško vojaško osebje nadaljuje s hudimi zlorabami;
    • predsednik George W. Bush je 6. septembra 2006 potrdil, da je ameriška obveščevalna agencija CIA izvajala programa skrivnih centrov za pridržanje izven ZDA, tudi v Evropi;
  • E.ker je Busheva administracija v strategiji boja proti terorizmu uporabila prodorna orodja za spremljanje občutljivih podatkov o evropskih državljanih, med njimi sporazum o evidenci imen letalskih potnikov, in je nadzorovala bančne podatke preko mreže družbe za svetovne medbančne finančne telekomunikacije (SWIFT); ker so s temi dejanji ogrožene temeljne pravice in svoboščine evropskih državljanov;
  • F.ker so Združene države Amerike glavni krivec za slabitev nadzora nad orožjem in sistema razoroževanja;
  • G.ker Busheva administracija ni ratificirala statuta mednarodnega kazenskega sodišča, ampak je z dvostranskimi sporazumi o nekaznovanju skušala preprečiti, da bi njeni državljani pred tem sodiščem odgovarjali za nezakonita dejanja;
  • H.ker je v 38 zveznih državah ZDA in na zvezni ravni v veljavi smrtna kazen;
  • I.ker ZDA niso podpisale kjotskega protokola;
  • J.ker Evropska unija ni našla skupnega pristopa do takšne politike Busheve administracije; ker zunanjo politiko njenih držav članic zaznamujejo pomembne razlike; ker je zaradi tega položaj Evrope kot partnerice Združenih držav močno oslabljen;
  • 1.poudarja pomen odnosov med ZDA in Evropsko unijo, zlasti med njunimi narodi; obžaluje, da je predvsem zaradi zunanje politike Busheve administracije, pa tudi zaradi gospodarskega sodelovanja, resno otežen razvoj čezatlantskega partnerstva;
  • 2.poudarja, da bi morala biti jedro čezatlantskih odnosov zaščita miru in mednarodnega prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poziva Svet in Komisijo, naj partnerjem v ZDA jasno dasta vedeti, da so temeljna ovira za razvoj odnosov kršitve veljavnih pravil in načel;
  • 3.poziva Svet in Komisijo, naj okrepita politični dialog z Bushevo administracijo o konceptualnih vprašanjih mednarodne politike:
    • jasno naj izrazita, da večstransko in predvsem mednarodno sodelovanje znotraj Organizacije združenih narodov ostaja najboljši način prepoznavanja groženj in iskanja rešitev za svetovne probleme;
    • potrdita naj nasprotovanje EU kakršni koli vnaprejšnjim enostranskim vojaškim posegom in idejam o vojaških supersili;
    • potrdita naj, da se boja proti terorizmu ne more izvajati s kršenjem mednarodnega prava in na račun uveljavljenih, osnovnih in skupnih vrednot, kot so spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države in ustreznih ženevskih konvencij;
    • 4.meni, da bi bilo v ta namen koristno okrepiti politični dialog med parlamentoma EU in ZDA; zahteva, da Komisija posveti več pozornosti odnosom s civilno družbi in se ne osredotoči le na poslovni dialog;

Mednarodna vprašanja

  • 5.poziva Svet in Komisijo, naj na naslednjem vrhu EU-ZDA zagovarjata politiko do Iraka, ki bi temeljila na mednarodnem pravu, ter naj se zavežeta, da:
    • si bosta prizadevala za vzpostavitev dejanske in celostne suverenosti Iraka ter za umik okupacijskih sil;
    • bosta prispevala k vzpostavitvi dejanske in celostne suverenosti Iraka nad njegovo nafto in ostalimi naravnimi viri;
    • bosta pomagala pri politični, gospodarski in družbeni obnovi Iraka;
  • 6.poziva Svet in Komisijo, naj izrazita resno zaskrbljenost zaradi pritiska na Iran, vključno z grožnjami ZDA s silo, naj ponovita svoje nasprotovanje vojaškemu posredovanju, ker bi poglobilo krizo v regiji, ter naj vztrajata pri mirni rešitvi spora o iranskem jedrskem programu;
  • 7.poziva Svet in Komisijo, naj vztrajata pri preusmeritvi politike do Afganistana od uporabe vojaških sredstev k družbeni obnovi;
  • 8.meni, da bi morala biti glavni cilj čezatlanstkih odnosov resolucija o konfliktu na Bližnjem vzhodu, sprejeta na podlagi resolucij Združenih narodov; poziva čezatlantske partnerje, naj izkoristijo priložnost, nastalo po arabskem vrhu v Rijadu, kjer je bila potrjena arabska mirovna pobuda iz Bejruta leta 2002, in po oblikovanju palestinske vlade narodne enotnosti, ter naj si ponovno prizadevata za iskanje pravične in dokončne rešitve konflikta; poziva EU k bolj dejavni in neodvisni vlogi v četverici;
  • 9.poziva čezatlantske partnerje, naj nadaljujejo s pošiljanjem neposredne pomoči palestinskim oblastem, priznajo vlado narodne enotnosti in prispevajo k organizaciji mednarodne mirovne konference, da bi v regiji dosegli pravičen in trajen mir na podlagi resolucij Združenih narodov in ob potrebnem upoštevanju arabske mirovne pobude;
  • 10.poziva Svet in Komisijo, naj partnerjem iz ZDA izrazita resno zaskrbljenost glede načrtov za oblikovanje protiraketnega sistema v državah članicah Evropske unije ter pozoveta ZDA k umiku teh načrtov, ki so vznemirili evropsko javnost; meni, da novi protiraketni sistem lahko sproži novo tekmovanje v oboroževanju, zaradi katerega bo Evropa tarča vojaških napadov, ter da lahko ustvari nov politični razkol med državami članicami EU, pa tudi med Rusijo in Evropsko unijo;
  • 11.poziva EU in ZDA, naj si prizadevata ponovno vzpostaviti nadzor nad orožjem na večstranski ravni znotraj sistema Združenih narodov, pa tudi na dvostranski ravni; ponavlja poziv ZDA, naj:
    • nehajo razvijati nove generacije jedrskega orožja;
    • ratificirajo pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov;
    • ratificirajo ottawsko konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju;
    • nehajo nasprotovati protokolu o izpolnjevanju obveznosti, priloženem Konvenciji ZN o biološkem in toksičnem orožju;
    • prispevajo k krepitvi ureditve iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, tako da natančno izvajajo vse obveznosti iz nje, zlasti njenega člena 2;
    • dajo nov zagon izvajanju Konvencije o kemičnem orožju in krepitvi iz njen izhajajoče ureditve;
  • 12.poziva Bushevo administracijo, naj pokaže pripravljenost za sodelovanje z mednarodno skupnostjo, tako da ratificira Kjotski protokol in statut mednarodnega kazenskega sodišča;

Človekove pravice in temeljne svoboščine

  • 13.poudarja, da je potreben čezatlantski politični dialog o vprašanjih, ki zadevajo boj proti terorizmu, da bi se ga izvajalo na zakonit način; poziva Svet in Komisijo, naj poudarita, da sta primeren pravni okvir za izvajanje mednarodnega boja proti terorizmu kazensko pravo in mednarodno pravo človekovih pravic;
  • 14.ponovno poziva Svet in Komisijo, naj z jasno in odločno izjavo razpršita dvome o sodelovanju in dopuščanju izrednih izročitev in skrivnih zaporov s strani vlad držav članic v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ter naj pozoveta administracijo ZDA k prenehanju izvajanja izrednih aretacij in izročitev, kar je v skladu s stališčem Evropskega parlamenta;
  • 15.poziva Svet in Komisijo, naj jasno pokaže, da so bila sodna varovala, vsebovana v normah in tradiciji EU, popolnoma upoštevana v vseh sporazumih z Združenimi državami, da so izpolnjena merila za varstvo podatkov in nista dovoljeni hramba ali raba podatkov, s katerima bi ogrozili katero koli pravico ali jamstvo;
  • 16.poziva Svet in Komisijo, naj pri posvetovanju z Bushevo administracijo obravnavata razmere v Guanatanmu in centrih za pridržanje, ki jih ima ZDA v Afganistanu in Iraku, ter naj vztrajata pri njihovem zaprtju;
  • 17.še enkrat zahteva, naj Združene države ukinejo smrtno kazen na zvezni ravni in ravni posameznih zveznih držav;

   Gospodarska vprašanja

  • 18.meni, da mora EU poskrbeti za bolj raznolike gospodarske odnose, naj ne spreminja politike na področjih, kot sta javno zdravje in okolje, ter naj okrepi gospodarske odnose z drugimi svetovnimi regijami; meni, da niti novo čezatlantsko gospodarsko partnerstvo niti območje proste trgovine v Združenih državah za Evropsko unijo in njene odnose z ZDA nista prednostna, saj trgovina med EU in ZDA že predstavlja 50 % vse mednarodne trgovine;
  • 19.poziva EU in ZDA, naj si skupaj prizadevata za pravičnejši sistem mednarodne trgovine, v katerem bodo v ospredju razvoj, zmanjševanje revščine, okolje in kulturna raznolikost, namesto da uvajata deregulacijo in dajeta prednost dobičku gospodarskih družb;
  • 20.poziva Svet in Komisijo, naj s čezatlantskimi partnerji razpravljata o tem, kako napredovati pri vprašanju dostopa držav v razvoju do zdravil, ter naj odločno nasprotujeta pobudi ZDA, da v dvostranske sporazume z državami v razvoju vključi klavzule, s katerimi se te države odrekajo uporabi določb sporazuma iz Dohe, vsebovanih v Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki jim dovoljujejo proizvodnjo in uvoz generičnih zdravil, potrebnih za reševanje glavnih težav javnega zdravja (AIDS, tuberkuloza itd.);
  • 21.poziva Svet in Komisijo, naj razveljavita sporazum Blair House o omejevanju proizvodnje oljnic in stročnic, ki ovira njihovo pridelavo v Evropski uniji ter jo sili k uvažanju kmetijskih energetskih virov, kot so soja in pridelki, ki so pogosto genetsko spremenjeni;
  • 22.meni, da je pravica do varne hrane in varnega okolja v osrčju več trgovinskih sporov med EU in ZDA, na primer glede hormonsko predelanega mesa in genetsko spremenjenih pridelkov, ter poziva Svet in Komisijo, naj ukrepata v skladu z veljavno zakonodajo ES in njej v bran;
  • 23.meni, da morata EU in ZDA, ki sta z 38 % svetovne porabe glavna porabnika energije, prevzeti vodstvo in si skupaj prizadevati za razvoj alternativnih načinov pridobivanja energije; poudarja, da je treba razviti okoljsko trajnostne alternativne možnosti in zagotoviti zaščito gozdov na svetu;

   Druga vprašanja

  • 24.ponavlja, da so ekstrateritorialni zakoni in trgovinski embargo proti Kubi nezakoniti in jih je treba umakniti; poziva Svet in Komisijo, naj to vprašanje sprožita na vrhu EU-ZDA in si prizadevata za njihovo odpravo, če je potrebno tudi z zoperstavljanjem ZDA v Svetovni trgovinski organizaciji;
  • 25.močno nasprotuje uporabi sistema SWIFT, ki ima sedež v Belgiji, za posredovanje podatkov ameriškim obveščevalnim službam brez ustreznega parlamentarnega nadzora ter poziva Komisijo in Svet, naj to težavo razrešita;
  • 26.izraža globoko zaskrbljenost zaradi neravnovesja v zakonodajnem dialogu z Združenimi državami in vplivom tega na evropsko zakonodajo;
  • 27.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic ter predsedniku in kongresu Združenih držav Amerike.