PREDLOG RESOLUCIJE
21.5.2007
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlagajo Inese Vaidere, Ģirts Valdis Kristovskis, Guntars Krasts, Roberts Zīle, Konrad Szymański, Hanna Foltyn-Kubicka, Ryszard Czarnecki, Gintaras Didžiokas, Adam Bielan, Michał Tomasz Kamiński, Mieczysław Edmund Janowski
v imenu skupine UEN
o razmerah v Estoniji
B6‑0214/2007
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Estoniji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 2. maja 2007 o dogajanju pred estonskim veleposlaništvom v Moskvi,
– ob upoštevanju številnih izjav vlad EU v podporo Estoniji,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih med EU in Rusijo, zlasti svoje resolucije z dne 10. maja 2007 o vrhu EU‑Rusija dne 18. maja 2007 v Samari,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker so v glavnem mestu Estonije skupine skrajnežev v dveh nočeh med 26. in 28. aprilom 2007 izvajale nasilje, ki so ga sprožili protestniki z napadi na policijo in se je končalo z obsežnim vandalizmom v središču Talina,
B. ker je kot pretveza za protivladne demonstracije služil načrt estonske vlade, da prestavi sovjetski "spomenik osvoboditeljem Talina" iz središča estonskega glavnega mesta na vojaško pokopališče nekaj kilometrov stran,
C. ker je estonska vlada vladi Ruske federacije predhodno pojasnila razloge za svojo odločitev, pri čemer ji je ponudila možnost sodelovanja pri prestavitvi spomenika ter spodbujala predstavnike Rusije, naj se udeležijo izkopa posmrtnih ostankov, kar pa so ruske oblasti zavrnile,
D. ker je bil izkop izvršen strogo v skladu z mednarodnimi standardi in normami, ki zadevajo spoštljivo ravnanje, in ker bo spomenik na pokopališču ponovno odkrit z uradno slovesnostjo, na kateri bodo sodelovali predstavniki protihitlerjevske koalicije,
E. ker so pri nasilnih demonstracijah in napadih na javni red in mir aktivno sodelovale in jih organizirale sile izven Estonije,
F. ker je bilo v Rusiji na visoki ravni podanih več izjav, med katerimi je tudi uradna izjava državne delegacije dume med obiskom v Talinu, v kateri je delegacija pozvala estonsko vlado k odstopu,
G. ker je predsednik estonske vlade izjavil, da ti dogodki predstavljajo dobro usklajen in očiten poseg v estonske notranje zadeve,
H. ker so neposredno po neredih v Talinu za 7 dni sovražni protestniki, pripadniki ruske provladne mladinske organizacije Naši, onemogočili normalno delovanje estonskega veleposlaništva v Moskvi, med protesti pa je prišlo do fizičnih napadov na estonskega in švedskega veleposlanika, groženj z uničenjem stavbe, v kateri je veleposlaništvo, raztrganja estonske zastave na ozemlju veleposlaništva in označevanja Estonije kot fašistične države,
I. ker so bili sistematični računalniški napadi ‑ poskus, da se blokirajo uradne komunikacijske zveze in spletne strani institucij estonske vlade ter urada predsednika ‑ večinoma organizirani izven Estonije in ker so se prek interneta in sporočil na mobilnih telefonih nadaljevali propagandni napadi s pozivi k oboroženemu uporu in nadaljnjemu nasilju,
J. ker so bile le nekaj dni po dogodkih v Talinu uvedene obsežne omejitve za estonski izvoz v Rusijo, pri čemer so ruske družbe prekinjale pogodbe z estonskimi podjetji in je bila v Estoniji ogrožena oskrba z energijo,
K. ker so ruske oblasti, vključno z državno delegacijo dume, žal zavrnile začetek dialoga z estonskimi oblastmi in odklonile celo sodelovanje na skupni tiskovni konferenci na ministrstvu za zunanje zadeve,
L. ker je metropolit ruske pravoslavne cerkve v Estoniji Kornelius izjavil, da ni razloga za spore med skupnostma in da ne vidi razloga, da se nemiri prikazujejo kot spor med estonsko in rusko govorečo skupnostjo,
M. ker je samo majhen del prebivalstva ruske narodnosti sodeloval pri demonstracijah in ropanju, ker je precejšnje število policistov ruskega porekla odlično opravilo svoje naloge in ker je 85 % izprašanih odobravalo ravnanje estonske vlade,
N. ker ima Estonija kot neodvisna država članica EU in zveze NATO suvereno pravico, da oceni svojo tragično nedavno zgodovino, ki se je začela z izgubo neodvisnosti po paktu Hitler‑Stalin leta 1939 in je obsegala tri leta hitlerjevske ter 48 let sovjetske okupacije in strahovlade,
O. ker zahodne demokracije sovjetski okupaciji baltskih držav nikoli niso priznale zakonitosti,
P. ker je Evropski parlament v svoji resoluciji dne 12. maja 2005 ugotovil, da je za nekatere države konec druge svetovne vojne pomenil novo nasilje, ki ga je povzročila stalinistična Sovjetska zveza, in je čestital državam srednje in vzhodne Evrope, ko so se osvobodile po tolikih desetletjih sovjetske nadvlade oziroma okupacije,
Q. ker zgolj Ruska federacija, pravna naslednica Sovjetske zveze, še vedno zanika dejstvo, da so bile baltske države okupirane in nezakonito priključene k Sovjetski zvezi,
R. ker je Rusija proti Estoniji sprožila gospodarske sankcije z nenadnim pričetkom popravil na železniški progi v Estonijo ter z omejitvami za težka tovorna vozila, ki prečkajo most, s katerim sta državi povezani, "zaradi njegovega kritičnega stanja",
S. ker je pomembno, da EU govori enoglasno ter v odnosih z Rusko federacijo pokaže solidarnost in enotnost,
1. izraža podporo demokratično izvoljeni estonski vladi in solidarnost z njo ob prizadevanjih, da bi vsem prebivalcem Estonije zagotovila red, stabilnost in pravno državo;
2. poudarja, da mora Evropska unija govoriti enoglasno in v odnosih z Rusijo zastopati enotno stališče;
3. šteje napade, usmerjene proti eni državi članici EU, kot napade, usmerjene proti vsej EU;
4. meni, da so različni poskusi vpletanja ruskih oblasti v notranje zadeve Estonije (kot na primer poziv k odstopu estonske vlade) nedopustni, in opozarja, da v skladu s helsinškimi sporazumi nobena država nima pravice odločati o usodi druge;
5. je zaskrbljen zaradi sramotno neustrezne zaščite estonskega veleposlaništva v Moskvi s strani ruskih oblasti in zaradi fizičnih napadov protestnikov skupine Naši na estonskega veleposlanika; poziva rusko vlado, naj brez izjeme spoštuje dunajsko konvencijo o zaščiti diplomatov;
6. obsoja ruske poskuse izvajanja gospodarskega pritiska na Estonijo kot instrument zunanje politike ter poziva rusko vlado, naj v skladu s splošno sprejetimi pravili obnašanja in pravili Svetovne trgovinske organizacije obnovi normalne gospodarske odnose med državama; ponovno poudarja, da EU popolnoma podpira estonske kolege in ne pristaja na grožnje in gospodarski pritisk Moskve;
7. opozarja ruske oblasti, da je nekritična in odkrito sovražna retorika, ki jo uporabljajo proti Estoniji, v ostrem nasprotju z načeli mednarodnega ravnanja in bo škodovala odnosom med EU in Rusijo na splošno;
8. obžaluje, da se na vrhu EU‑Rusija v Samari ni izrecno razpravljalo o računalniških napadih; poziva Rusijo, naj nemudoma konča računalniške napade na spletne strani estonskih vladnih teles in urada predsednika, časopisov, televizijskih postaj, šol ter bank, saj so za večino ugotovili, da izvirajo z IP naslovov določenih računalnikov in so jih izvedli posamezniki iz ruskih vladnih teles, tudi iz administracije predsednika Ruske federacije;
9. poziva rusko vlado, naj z demokratičnimi državami vzhodne in srednje Evrope prične odprt in nepristranski dialog o zgodovini 20. stoletja ter o zločinih proti človeštvu, vključno s tistimi iz obdobja totalitarističnega komunizma;
10. poudarja, da je bilo med sovjetsko okupacijo po drugi svetovni vojni z deportacijami in drugimi oblikami zatiranja ubitih več deset tisoč Estoncev; ponovno spodbuja Rusijo, ki je zahtevala in pridobila status pravne naslednice ZSSR, da prizna dejstvo, da so bile baltske države okupirane, ter v celoti sprejme odgovornost za škodo in izgube, ki jih je okupacija povzročila;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije ter Svetu Evrope.