Predlog resolucije - B6-0215/2007Predlog resolucije
B6-0215/2007

PREDLOG RESOLUCIJE

21.5.2007

k izjavi Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlagajo Tunne Kelam, Charles Tannock, Christopher Beazley, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Bogdan Klich in Anna Ibrisagic
v imenu skupine PPE-DE
o razmerah v Estoniji

Postopek : 2007/2567(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B6-0215/2007
Predložena besedila :
B6-0215/2007
Sprejeta besedila :

B6‑0215/2007

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Estoniji

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker so v glavnem mestu Estonije skupine skrajnežev v dveh nočeh med 26. in 28. aprilom 2007 izvajale nasilje, ki so ga sprožili protestniki z napadi na policijo in se je končalo z obsežnim vandalizmom v centru Talina,

B.  ker je kot pretveza za protivladne demonstracije služil načrt estonske vlade, da prestavi sovjetski „spomenik osvoboditeljem Talina“ iz središča estonskega glavnega mesta na vojaško pokopališče nekaj kilometrov stran,

C.  ker je estonska vlada vladi Ruske federacije predhodno pojasnila razloge za svojo odločitev, pri čemer ji je ponudila možnost sodelovanja pri prestavitvi spomenika, ter spodbujala predstavnike Rusije, naj se udeležijo izkopa posmrtnih ostankov, kar pa so ruske oblasti zavrnile,

D.  ker je izkop potekal strogo v skladu z mednarodnimi standardi in normami, ki zadevajo spoštljivo ravnanje, in ker bo spomenik na pokopališču ponovno odkrit z uradno slovesnostjo, na kateri bodo sodelovali predstavniki protihitlerjevske koalicije,

E.  ker so pri nasilnih demonstracijah in napadih na javni red in mir aktivno sodelovale in jih organizirale sile izven Estonije,

F.  ker je bilo v Rusiji na visoki ravni podanih več izjav, med katerimi je tudi uradna izjava državne delegacije dume med obiskom v Talinu, v kateri je delegacija pozvala estonsko vlado k odstopu,

G.  ker je predsednik estonske vlade izjavil, da ti dogodki predstavljajo „dobro usklajen in očiten poseg v estonske notranje zadeve“,

H.  ker so neposredno po neredih v Talinu za 7 dni sovražni protestniki, pripadniki ruske provladne mladinske organizacije Naši, onemogočili normalno delovanje estonskega veleposlaništva v Moskvi, med protesti pa je prišlo do fizičnih napadov na estonskega in švedskega veleposlanika, groženj z uničenjem stavbe, v kateri je veleposlaništvo, raztrganja estonske zastave na ozemlju veleposlaništva in označevanja Estonije kot fašistične države,

I.  ker so bili sistematični računalniški napadi – poskus, da se blokirajo uradne komunikacijske zveze in spletne strani institucij estonske vlade ter urada predsednika – večinoma organizirani izven Estonije in ker so se prek interneta in sporočil na mobilnih telefonih nadaljevali propagandni napadi s pozivi k oboroženemu uporu in nadaljnjemu nasilju,

J.  ker so bile le nekaj dni po dogodkih v Talinu uvedene obsežne omejitve za estonski izvoz v Rusijo, pri čemer so ruske družbe prekinjale pogodbe z estonskimi podjetji in je bila v Estoniji ogrožena oskrba z energijo,

K.  ker so ruske oblasti, vključno z državno delegacijo dume, žal zavrnile začetek dialoga z estonskimi oblastmi in odklonile celo sodelovanje na skupni tiskovni konferenci na ministrstvu za zunanje zadeve,

L.  ker je metropolit ruske pravoslavne cerkve v Estoniji Kornelius izjavil, da ni razloga za konflikt med skupnostmi in da ne vidi razloga, da se nemiri prikazujejo kot spor med estonsko in rusko govorečo skupnostjo,

M.  ker je samo majhen del prebivalstva ruske narodnosti sodeloval pri demonstracijah in ropanju, precejšnje število policistov ruskega porekla je odlično opravilo svoje naloge, in ker je velika večina zaslišanih odobravala ravnanje estonske vlade,

N.  ker ima Estonija kot neodvisna država članica EU in NATA suvereno pravico, da oceni svojo tragično nedavno zgodovino, začenši z izgubo neodvisnosti, ki je bila posledica pakta Hitler-Stalin leta 1939 ter je obsegala tri leta hitlerjevske, pa tudi 48 let sovjetske okupacije in strahovlade,

O.  ker zahodne demokracije niso nikoli priznale zakonitosti sovjetske okupacije in priključitve baltskih držav,

P.  ker je Evropski parlament v svoji resoluciji 12. maja 2005 ugotovil, da je za nekatere države konec druge svetovne vojne pomenil obnovitev tiranije, ki jo je povzročila stalinistična Sovjetska zveza, in je čestital državam srednje in vzhodne Evrope ob priložnosti, ko so postale svobodne po tolikih desetletjih sovjetske nadvlade oziroma okupacije,

Q.  ker samo Ruska federacija, pravna naslednica Sovjetske zveze, še vedno ne prizna nezakonite priključitve baltskih držav k Sovjetski zvezi,

R.  ker Ruska federacija še vedno uporablja sovražno retoriko proti Estonski republiki,

1.  izraža svojo solidarnost in podporo demokratično izvoljeni estonski vladi pri njenih prizadevanjih za zagotavljanje reda, stabilnosti in pravne države vsem prebivalcem Estonije;

2.  meni, da so napadi, usmerjeni proti eni od najmanjših držav članic EU, precedenčni primer za solidarnost Evropske unije in vljudno poziva Svet in Komisijo, naj odločno pokažeta enotnost z Estonijo;

3.  meni, da so različni poskusi vpletanja ruskih oblasti v notranje zadeve Estonije (kot na primer poziv k odstopu estonske vlade) nedopustni, in opozarja, da v skladu s helsinškimi sporazumi nobena države nima pravice odločati o usodi druge;

4.  je zaskrbljen zaradi sramotno neustrezne zaščite estonskega veleposlaništva v Moskvi s strani ruskih oblasti in zaradi fizičnih napadov protestnikov skupine Naši na estonskega veleposlanika; poziva rusko vlado, naj brez izjeme spoštuje dunajsko konvencijo o zaščiti diplomatov;

5.  obsoja ruske poskuse izvajanja gospodarskega pritiska na Estonijo kot instrument zunanje politike ter poziva rusko vlado, naj obnovi normalne gospodarske odnose med obema državama;

6.  opozarja ruske oblasti, da je nekritična in odkrito sovražna retorika, ki jo uporabljajo proti Estoniji, v ostrem nasprotju z načeli mednarodnega ravnanja in bo škodovala odnosom med EU in Rusijo na splošno;

7.  poziva rusko vlado, naj z demokratičnimi državami vzhodne in srednje Evrope prične odprt in nepristranski dialog o zgodovini 20. stoletja ter o zločinih proti človeštvu, vključno s tistimi, ki so bili storjeni v obdobju totalitarističnega komunizma;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladama in parlamentoma Estonije in Ruske federacije.