PREDLOG RESOLUCIJE
25.9.2007
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlagajo Frithjof Schmidt, Raül Romeva i Rueda, Hélène Flautre in Alyn Smith
v imenu skupine Verts/ALE
o Burmi (Mjanmaru)
B6‑0372/2007
Resolucija Evropskega parlamenta o Burmi (Mjanmaru)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Burmi, zlasti s 6. septembra 2007;
– ob upoštevanju pisma generalnemu sekretarju Združenih narodov s 1. avgusta 2007, ki ga je podpisalo 92 burmanskih izvoljenih poslancev in ki je vsebovalo predlog za narodno spravo in demokratizacijo v Burmi,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,
A. ker so demonstracije, ki so se začele 19. avgusta 2007 v Rangunu in nekaterih drugih mestih, v tem času prerasle v masovna protestna gibanja, ki jih vodi na tisoče budističnih menihov s stalnimi pohodi po vsej Burmi,
B. ker so protesti izbruhnili po tem, ko je vlada objavila drastičen dvig cen goriva za do 500 %, kar je povzročilo ogromen dvig cen osnovnih dobrin in s tem dodatno trpljenje brez primere večini od revščine prizadetega prebivalstva Burme, ter ker so ti protesti najmnožičnejše nenasilne demonstracije v Burmi od neuspele demokratične vstaje leta 1988, ki so jo vodili študentje in jo je vojska brutalno zatrla,
C. ker so menihi pred tednom dni okrepili svoje proteste, ker se vlada ni opravičila za pretep nekaj menihov med demonstracijo v osrednjem mestu Pakoku pred tremi tedni;
D. ker so vojaške oblasti 24. septembra izdale opozorilo budističnim starešinam, v katerem so grozile z ukrepi, če se protesti ne bodo prenehali, ter so domnevno tajno razglasili izredno stanje in s tem pooblastili vojsko, lokalno policijo in posebno vejo policije, da prevzamejo nadzor nad demonstracijami;
E. ker nujnost razmer zahteva takojšnji odziv varnostnega sveta;
1. je zelo zaskrbljen zaradi varnosti mirnih protestnikov in poziva burmanske oblasti, naj se vzdrži nadaljnjega nasilnega zatiranja nemirov;
2. poziva zlasti vladi Kitajske in Indije, največjih trgovinskih partneric Mjanmara, naj nujno uporabijo ves svoj vpliv, da se prepreči nasilno vojaško zatiranje ljudskega upora proti desetletjem stisk in trpljenja, podobno kot leta 1988;
3. v okviru potekajoče generalne skupščine Združenih narodom poziva generalnega sekretarja ZN Bana Ki-Moona, naj nujno vzpostavi pogovore z zunanjimi ministri Kitajske in Indije in Singapurja, sedanjega vodje držav Aseana, ter Japonske, z namenom organizirati mednarodno konferenco o Burmi/Mjanmaru, katere cilj bo poiskati sredstva za rešitev te politične krize v Burmi s pogajanji;
4. poziva generalnega sekretarja, naj kar najbolje uporabi svoje dobre usluge in Ibrahima Gambarija, posebnega odposlanca za Mjanmar, čim prej pošlje v Burmo;
5. ponovno poziva k takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov, vključno z vodjo opozicije Aung San Su Či, in vseh tistih, ki so priprti samo zaradi uresničevanja svoje pravice do izražanja ter vztraja, da nihče ne bi smel biti podvržen mučenju ali drugem krutim, nečloveškim ali ponižujočim kaznim in da bi vsi zaporniki morali imeti pravico do pravičnega sojenja, pravne pomoči, dostopa do svojih družin in do zdravstvene oskrbe;
6. obžaluje, da nacionalna konvencija v svojem končnem osnutku besedila ni upoštevala priporočil generalnega sekretarja Združenih narodov, da se delo konvencije spremeni v vključujoč in demokratičen ustavodajni postopek in to delo torej ne vliva veliko upanja za nacionalno spravo in ponovno vzpostavitev v Burmi
7. odločno poziva vojaški režim, naj vse zadevne strani pozove k vsebinskemu političnemu dialogu ter poišče skupen okvir za ustavo, na podlagi katerega lahko vse zadevne strani skupno sodelujejo pri prehodu na demokracijo in procesu oblikovanja države;
8. poziva EU, naj dejavno podpira prizadevanja, da se člane sveta Združenih narodov prepriča, da sprejmejo obvezujočo resolucijo o Burmi;
9. poziva Svet, naj razširi svoj sistem kazni tako, da bo zajemal naložbe v in uvoz nafte, plina, lesa in draguljev iz Burme;
10. poziva Komisijo, naj zaobrne upad podpore načrtom za spodbujanje človekovih pravic in demokracije v Burmi ter občutno poveča tako finančno podporo v okviru instrumenta za človekove pravice;
11. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, vladam držav Asean-a, članom sveta Združenih narodov, Nacionalni ligi za demokracijo, državnemu svetu za mir in razvoj, medparlamentarnemu odboru Aseana, Aung San Su Či, Nacionalni ligi za demokracijo, generalnemu sekretarju Združenih narodov, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice in posebnemu poročevalcu o stanju človekovih pravic v Mjanmaru.