PREDLOG RESOLUCIJE
7.11.2007
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlagajo Jiří Maštálka, Sahra Wagenknecht in Helmuth Markov
v imenu skupine GUE/NGL
o evropskem interesu: uspeh v času globalizacije
B6‑0445/2007
Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem interesu: uspeh v času globalizacije
Evropski parlament,
– ob upoštevanju lanskega pripravljalnega poročila o širših smernicah ekonomske politike za leto 2007 (A6-0012/2007),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropski interes: uspeh v času globalizacije (KOM (2007)0581),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Čas za višjo prestavo: novo partnerstvo za rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0030),
– ob upoštevanju sklepov Sveta s 4. oktobra 2004, 12. julija 2005, 18. julija 2006 in 10. julija 2007 o smernicah za politiko zaposlovanja držav članic,
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije o smernicah za politiko zaposlovanja držav članic,[1]
– ob upoštevanju evropskega pakta za mlade, sprejetega na Evropskem svetu v Bruslju 22. in 23. marca 2005,
– ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma, sprejetega na Evropskem svetu 23. in 24. marca 2006,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izobraževanje in usposabljanje 2010: uspeh lizbonske strategije je odvisen od nujnih reform“ (KOM(2003)0685),
- ob upoštevanju sklepov z neformalnega srečanja ministrov za zaposlovanje in socialne zadeve na temo kakovostnega dela v Berlinu 18., 19. in 20. januarja 2007,
– ob upoštevanju svoje resolucije o položaju invalidov v razširjeni Evropski uniji: evropski akcijski načrt 2006-2007,[2]
– ob upoštevanju sklepov z neformalnega srečanja ministrov za zaposlovanje in socialne zadeve na temo dvanajstih ključnih točk za soočenje s prihodnjimi izzivi v Guimarãesu 5. in 6. julija 2007,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A ker se ekonomska politika nanaša na ukrepe, ki jih morajo vlade sprejeti na gospodarskem področju, da bi zagotovile dolgoročni trajnostni razvoj okoljskih, gospodarskih in socialnih razsežnosti, odpravile revščino in brezposelnost ter s tem uresničile potrebe državljanov EU,
B. ker je evropsko gospodarstvo v letu 2006 doseglo boljše rezultate kot v preteklih letih; ker trenutni nepričakovani premiki na finančnih trgih kljub temu povzročajo negotovost in bi utegnili upočasniti gospodarsko rast in ker bi lahko sicer majhen popravek jesenskih finančnih napovedi Evropske komisije prav tako oznanjal preobrat ekonomskega cikla, če preglednost trgov in ustrezen odziv oblikovalcev politike ne bosta utrdila zaupanja potrošnikov,
C. ker je razširjena EU, ki je eden največjih svetovnih trgov s 500 milijoni državljanov, postala svetovni akter in ključni določevalec svetovnih standardov, ker je treba opustiti način, kako EU uresničuje to vlogo svetovnega akterja – namreč s spodbujanjem odločnejše zunanje strategije za odpiranje svetovnih trgov in pridobivanje deležev na njih;
D. ker je soodvisnost v območju eura večja kot v EU kot celoti in ker se to še ne izraža v učinkovitem in skladnem političnem procesu;
E. ker povečana stopnja zaposlenosti sama po sebi še ni dovolj za odpravo revščine in socialne izključenosti, temveč je treba zagotoviti tudi varnost zaposlitev, dobre delovne razmere, dostojne plače in minimalne standarde socialnega varstva;
F. ker je revizija sredstev za uresničevanje lizbonske strategije priložnost za prilagoditev integriranih smernic, da bodo bolje zrcalile nove izzive ter odpravljale pomanjkljivosti in neskladja med trenutnimi zavezami,
G. ker evropska strategija zaposlovanja potrebuje večjo prepoznavnost, zmožnost spremljanja in več spodbud k sodelovanju v skladu s prenovljenimi integriranimi smernicami, zlasti v nacionalnih reformnih programih in poročilih o njihovem izvajanju,
H. ker poročila o izvajanju nacionalnih reformnih programov kažejo, da je uresničevanje politike najšibkejše pri zmanjševanju negotovosti zaposlitve ter povečevanju naložb v izobraževanje in usposabljanje,
I. ker obstajajo tesne povezave med gospodarsko rastjo, zaposlovanjem, delom, bojem proti revščini in socialno vključenostjo; ker revščina med zaposlenimi vse bolj izstopa kot ključni izziv za politiki zaposlovanja in socialne vključenosti; ker je zato nadvse pomembno znova uravnovesiti integrirane smernice, da se uresniči njihove socialne in okoljske cilje ter da se upošteva sinergije med različnimi področji;
J. ker so ministri za zaposlovanje in socialne zadeve na neuradnem srečanju v Berlinu ugotovili, da kakovostno delo pomeni pravice in sodelovanje zaposlenih, pošteno plačilo, varnost in zdravje pri delu in družinam naklonjeno organizacijo dela ter da so dobre in poštene delovne razmere, pa tudi ustrezna socialna zaščita neizogiben pogoj za to, da bodo državljani sprejeli Evropsko unijo;
K. ker je bil na omenjenem neformalnem srečanju ministrov za zaposlovanje in socialne zadeve v Guimarãesu sprejet sklep, da je socialna vključenost temeljna razsežnost strategij trajnostnega razvoja v Evropi, saj ponuja orodja, s katerimi se lahko ustvari priložnosti za vse, in ugodno učinkuje na zaposlovanje, znanje in veščine ter človekov razvoj,
L. ker številni ukrepi v procesu nacionalnih reformnih programov zelo očitno škodljivo vplivajo na politike socialne vključenosti, zlasti ukrepi za kakovostno in dobro plačano zaposlitev, medtem ko v tem procesu pogosto ni ciljev in politik socialne vključenosti,
Zunanja politika
1. poudarja, da bo lahko EU cilje trajnostnega razvoja na svojem območju dosegla le, če bo dejavna in enotna na svetovnem prizorišču; zato vztraja, da je treba opustiti pristop „svetovne Evrope“, ki si prizadeva za odpiranje in liberalizacijo trgov po vsem svetu; opozarja, da je treba razviti jasno zunanjo razsežnost politik EU, katere cilj bo spodbujanje korenitega prehoda k modelu trajnostnega svetovnega razvoja; meni, da mora celovit zunanjepolitični pristop, usmerjen v pošteno sodelovanje, predvideti program pravične trgovine za sodelovanje in trajnostni razvoj;
2. poudarja čedalje večjo vlogo EU kot svetovnega akterja in enega največjih koristnikov odprtega svetovnega gospodarstva, največjega svetovnega izvoznika in uvoznika blaga, največjega svetovnega izvoznika storitev, drugega največjega namembnega kraja in izvora neposrednih tujih vlaganj; meni, da ima kot taka veliko odgovornost pri reševanju svetovnih vprašanj in pri oblikovanju skupnih orodij zunanje ekonomske politike, s katerimi bo ustrezno spodbujala trajnostni okoljski, družbeni in gospodarski razvoj;
3. poudarja, da je EU v letu 2006 z 8-odstotno rastjo izvoza še utrdila svojo vlogo največjega svetovnega izvoznika, vendar opozarja na dejstvo, da zunanjetrgovinski presežek prispeva le 0,3 odstotne točke k trenutni rasti BDP v območju eura;
4. ocenjuje, da rastoči zunanjetrgovinski presežek EU, tako pri izvozu blaga kot storitev, poglablja svetovna neskladja in da bi bilo treba zato z ukrepi obrzdati zunanjetrgovinska neravnovesja ter spodbuditi domače povpraševanje, zlasti v državah, kjer izvoz še posebej očitno presega uvoz; v zvezi s tem ugotavlja, da s povečevanjem zunanjetrgovinskega presežka ne bo mogoče rešiti osrednjih težav, s katerima se sooča EU – razlik v življenjskem standardu in množične brezposelnosti;
5. ugotavlja, da so se stopnje davka od dobička podjetij v EU znižale precej bolj kot v drugih državah OECD; ocenjuje, da bi morale države članice, če želijo spodbuditi trajnostni razvoj in zaposlovanje, omejiti medsebojno davčno konkurenco, zmanjšati davčno breme zaposlenih in potrošnikov ter poskrbeti, da podjetja in tisti, ki ustvarjajo kapitalske dobičke, znova prispevajo več k financiranju javnih storitev in transferjev;
6. obsoja poviševanje stopenj DDV v EU, saj učinkuje regresivno in zmanjšuje povpraševanje; države članice poziva, naj namesto tega bolj obdavčijo luksuzno blago; poudarja, da bi višji davki na premoženje prispevali k lažjemu obvladovanju javnih proračunov;
7. se zavzema za manj strogo monetarno politiko Evropske centralne banke in reformo te institucije, temelječo na demokratični odgovornosti, političnem nadzoru ter ekonomskih in socialnih vprašanjih; poudarja, da je precenjeni euro posledica naraščajočih neravnovesij v svetovnem gospodarstvu in zamirajočega notranjega povpraševanja v EU, kar kaže, da je potrebna celovita pobuda EU za politiko deviznih tečajev, da bo mogoče obvladovali menjalno razmerje eura z drugimi valutami, in sicer ameriškim dolarjem, jenom in kitajskim juanom;
8. odobrava namen Komisije, da v pogovorih s tretjimi državami še naprej razvija regulativno sodelovanje, približevanje standardov in enakovrednost pravil; poziva Komisijo, naj spodbuja dostojna delovna mesta in kakovost delovnega življenja, se bori proti socialnemu dampingu, sistematično uvede poglavje o trajnostnem razvoju v svoje trgovinske sporazume in sporazume o sodelovanju s tretjimi državami, zahteva ratifikacijo in izvajanje ključnih standardov Mednarodne organizacije dela in načel glede dostojnega dela ter pri sklepanju sporazumov s tretjimi državami sistematično upošteva socialne vrednote in načela;
Notranja politika
Povezava strategij socialne zaščite in vključenosti z integriranimi smernicami
9. izraža skrb zaradi vse bolj razširjene revščine v EU, ki se je v sredini 90. let prejšnjega stoletja sicer zmanjšala s 17 % na 15 %, vendar je v letu 2005 znova narasla na 17 %; v povezavi s tem ocenjuje kot nesprejemljivo, da dohodek približno 80 milijonov ljudi v EU s 27 državami članicami ne dosega 60 % mediane ekvivalentnega nacionalnega dohodka;
10. dvomi o pristnosti izjave Komisije, da bo posvetila več pozornosti dejavni vključenosti in enakim možnostim, da je treba spodbujati primerno socialno zaščito in okrepiti boj proti revščini ter da bo treba poiskati učinkovitejša sredstva za to, da bodo lahko državljani uveljavljali svoje pravice do kakovostne in dobro plačane zaposlitve, minimalnih socialnih standardov, izobraževanja, socialnih storitev, zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne zaščite v Evropi;
11. opozarja, da je treba v naslednjem ciklu integriranih smernic dejansko upoštevati socialno razsežnost; ocenjuje, da je treba nujno preseči sedanje neravnovesje v smernicah za zaposlovanje, zaradi katerega niso upoštevani nekateri osnovni socialni cilji, na primer zmanjšanje števila revnih delavcev in večja razpoložljivost kakovostnih delovnih mest, izobraževanja ter zdravstvenega in drugih oblik socialnega varstva za vse; poziva Komisijo, naj prilagodi integrirane smernice in s tem ustrezno odgovori na nove izzive ter odpravi omenjene pomanjkljivosti;
12. poziva Komisijo in države članice, naj sistematično zagotavljajo učinkovito usklajevanje med procesom nacionalnih reformnih programov za rast in za številnejša in boljša delovna mesta na eni strani ter procesom socialne zaščite in vključenosti in evropske strategije za trajnost na drugi strani;
Obeti za nov model trajnostnega razvoja Evrope
13. meni, da je potreben prelom s sedanjimi politikami EU, če želimo res rešiti vprašanja trajnostnega razvoja, nezaposlenosti, revščine, socialnega izključevanja in razlik (v dohodkih); poudarja, da je treba lizbonsko strategijo nadomestiti z novo celovito strategijo za trajnost in solidarnost;
14. ocenjuje, da bi morala ta celovita strategija za trajnost in solidarnost opredeliti novo razvojno pot za Evropo, pot polne zaposlenosti, dostojnih služb in plač, socialne in gospodarske kohezije ter socialne zaščite za vse, saj to zagotavlja najvišji življenjski standard; pot, ki upošteva razvojne potrebe vsake države članice, še zlasti manj razvitih, ki spodbuja dejansko zbliževanje in ki prispeva k zmanjšanju razvojnih razlik med državami članicami ter obstoječih gospodarskih, socialnih in regijskih neskladij;
Izvajanje smernic za zaposlovanje
15. poziva Komisijo, naj obravnava razhajanja pri izvajanju in učinkovitosti smernic za zaposlovanje v posameznih državah članicah, tako da zagotovi, da bodo države članice celoviteje uresničevale cilje evropske strategije za zaposlovanje in uporabljale njene kvalitativne kazalnike, instrumente vseživljenjskega učenja ter ukrepe, ki jih predvidevajo evropski pakt za mlade, evropski pakt za enakost med spoloma ter akcijski načrt Evropske unije 2006-2007 o invalidnosti; poziva, naj se vse te zaveze, cilji in merila v celoti vgradijo v integrirane smernice, da se izboljša usklajenost in učinkovitost evropske strategije za zaposlovanje;
16. poudarja, da je zelo pomembno okrepiti strateško zmogljivost politike zaposlovanja; poziva Komisijo in države članice, naj pri procesih usklajevanja posebno pozornost posvetijo kakovosti delovnih mest, ustreznemu plačilu za vse zaposlene, usklajevanju med delom, družino in zasebnim življenjem, kakovosti in dostopnosti izobraževanja in usposabljanja za vse, izvajanju protidiskriminacijske zakonodaje, krepitvi politike enakih možnosti za oba spola ter vprašanjem priseljevanja;
17. zavrača načelo varne prožnosti, ki ga je predlagala Komisija; predlaga, da Evropski svet decembra 2007 sprejme bolj uravnotežena načela za naslednji triletni cikel evropske strategije za zaposlovanje ter integriranih smernic za rast in delovna mesta, in sicer naj jih utemelji na spodbujanju „kakovostnega dela“, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, visoki ravni socialne zaščite, odpravi segmentacije trga dela z zagotavljanjem enakih pravic za vse delavce, vključno s tistimi iz držav nečlanic EU, in s postopnim odpravljanjem negotovih oblik zaposlovanja;
Gospodarska politika
18. ugotavlja, da so državljani EU v skrbeh, ker konkurenca, ki jo povzroča širitev, integracija in delovna mobilnost tradicionalne delovne vzorce spreminjajo v modele varne prožnosti, in je prepričan, da bi bilo treba njihove skrbi pomiriti s političnimi ukrepi za povečevanje ponudbe in izboljšanje kakovosti tistih javnih dobrin in storitev, ki sčasoma lahko pripomorejo k povečanju produktivnosti in spodbujajo aktivne politike trga dela;
19. meni, da je eden od temeljnih problemov, s katerim se srečuje evropsko gospodarstvo v zadnjih letih, nezadostno domače povpraševanje;
20. poudarja, da obstajajo velike razlike med stopnjami rasti v posameznih državah, in izraža zaskrbljenost zaradi razmeroma nizke rasti v mnogih večjih državah članicah EU, ki jo je mogoče pripisati predvsem zastajajočemu notranjemu povpraševanju; v zvezi s tem opominja na nadpovprečno stopnjo rasti v skandinavskih državah, ki jim je nedavno uspelo občutno zmanjšati tudi brezposelnost;
21. poudarja, da obstajajo pomembni učinki prelitja med gospodarstvi držav članic; v povezavi s tem poudarja, da je boljše usklajevanje gospodarske politike ključnega pomena;
22. meni, da bodo preglednost finančnega trga, učinkovita konkurenčna pravila ter ustrezna ureditev in nadzor še naprej ključnega pomena, če upoštevamo globalizacijo finančnih trgov in zagotavljanje pravic potrošnikov; je prepričan, da bi bilo treba za uspešen boj proti finančnim špekulacijam poostriti zahteve za preglednost, omejiti uporabo metod finančnega vzvoda, listinjenje in trgovanje s posojilnimi paketi pa dovoliti le, ko ga izrecno odobrijo nadzorni organi;
23. priznava, da Evropa potrebuje celovitejšo pretvorbo inovacij v nove proizvode in storitve, ki spodbujajo trajnostni razvoj; zato podpira zahtevo Komisije za „trikotnik znanja“ – raziskave, izobraževanje in inovacije; pričakuje učinkovitejše vlaganje v nove veščine in znanje, vseživljenjsko učenje ter sodobne sisteme izobraževanja in usposabljanja;
24. ugotavlja, da bi morala strukturne politike dopolnjevati politika konkurence, ki bo opozarjala na možnosti nastanka kartelov in izpodrivanja malih podjetij;
25. meni, da je mogoče večjo produktivnost pri delovanju trgov, distribuciji in finančnih storitvah doseči s širšim usklajevanjem v različnih državah članicah, zlasti v območju eura, in z usmeritvijo gospodarstva v trajnostni razvoj s povečanjem naložb v tehnologijo; podpira celosten pristop h gospodarskemu upravljanju na osnovi dodane vrednosti povezovanja;
Institucionalna ureditev
26. meni, da vpliv ekonomskega okolja na dolgoročni trajnostni razvoj ni samodejen, zato je od razvoja institucij, ki se odzivajo na to, odvisno, ali bo gospodarstvo sposobno izkoristiti svoj potencial, da se spopade z omenjenim izzivom; zato poziva Komisijo, naj predstavi resnično posodobljene integrirane smernice za obdobje 2008–2010;
27. poudarja, da je preglednost dela, ki ga izvajajo evroskupina, ekonomsko-finančni odbor, odbor za finančne storitve in odbor za ekonomsko politiko, ključnega pomena za učinkovito usklajevanje in izvajanje dejavnosti ekonomske politike EU;
28. je prepričan, da je treba vlogo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v oblikovanju ekonomske strategije okrepiti, prav tako kot ustrezne sestave Ministrskega sveta;
29. obžaluje, da se Parlament, Svet in Komisija še vedno niso dogovorili za jasen načrt in kodeks ravnanja, ki bi zagotovil ustrezno sodelovanje in polno vključenost treh zadevnih institucij EU v nadaljnjo obravnavo integriranih političnih smernic kot ključnega instrumenta lizbonske strategije; s tem v zvezi poziva Svet in Komisijo, naj, računajoč na bližnjo revizijo lizbonske strategije, predstavita nadaljnje predloge za tesno sodelovanje treh institucij EU na tem področju;
Sodelovanje interesnih skupin
30. poziva Komisijo in država članice, naj spodbujajo lastništvo in okrepijo vlogo nacionalnih parlamentov, regionalnih in lokalnih oblasti, socialnih partnerjev, organizacij, ki zastopajo brezposelne, ter družbenih skupin, katerim je vstop na trg dela najbolj otežen, v okviru lizbonske strategije in še zlasti nacionalnih reformnih programov;
Časovna razporeditev
31. z veseljem pričakuje, da bo pri reviziji smernic za zaposlovanje lahko izpolnil svojo vlogo v postopku posvetovanja, kot je določena v členu 128(2) Pogodbe; poziva Komisijo in Svet, naj Parlamentu zagotovita čas, potreben za izpolnitev njegove naloge, v nobenem primeru pa ne manj kot pet mesecev;
32. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.