PREDLOG RESOLUCIJE
5.12.2007
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlaga Francis Wurtz
v imenu skupine GUE/NGL
o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2008
B6‑0508/2007
Resolucija Evropskega parlamenta o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2008
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zakonodajnega in delovnega programa Komisije za leto 2008 (KOM(2007)0640),
– ob upoštevanju letne strategije politik za leto 2008 (KOM(2007)0065),
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker bo leto 2008 ključnega pomena za prihodnost Evrope, saj bodo morale države članice odločiti o usodi reformne pogodbe, leto zatem pa bodo volitve v Evropski parlament, ker kljub pomembnosti omenjene pogodbe ne kaže, da bi se skušalo državljane vključiti v razpravo in odločanje o prihodnjih politikah,
B. ker podpora državljanov Evropske unije evropski integraciji ne pada zaradi neustrezne politike odnosov z javnostjo, temveč ker se je izkazalo, da EU ni sposobna odpraviti težav, kot so brezposelnost, revščina, neenakopravnost in pomanjkanje demokracije,
C. ker se odpor in boj delavcev, potrošnikov in uporabnikov javnih storitev proti nepoštenim reformam socialnega varstva, zniževanju dohodkov, privatizaciji in liberalizaciji storitev splošnega pomena ter selitvi podjetij, ki jih vsiljuje in spodbuja politika EU, vse bolj krepi,
1. globoko obžaluje, da sta strategija in politika Komisije v nasprotju z njenim lastnim sloganom iz zakonodajnega in delovnega programa, ki se glasi „Državljani v ospredju“, zato meni, da morata Komisija in Evropska unija korenito spremeniti svojo politiko,
2. poziva k poglobljeni razpravi z državljani o prihodnosti Evropske unije in k referendumom o reformni pogodbi v vseh državah članicah;
Za več boljših javnih storitev ter spodbujanje družbene, gospodarske in ozemeljske kohezije
3. je zelo zaskrbljen zaradi pospešene liberalizacije in deregulacije v številnih sektorjih, kar ogroža zaposlovanje, kakovost storitev in prihodnost javnih služb v EU; še posebej pa je v skrbeh zaradi želje Komisije, da bi na vsak način nadaljevala liberalizacijo zračnega prometa in navigacije, ne da bi zagotovila ustrezno reševanje socialnih in varnostnih vprašanj; opozarja, da bi morali biti za sektorje, ki imajo lahko posledice za varnost ljudi in blaga, na primer zračni promet in druge, najpomembnejši merili kakovost storitev in visoka raven varnosti, ne pa dobičkonosnost; je seznanjen s paketom ukrepov za pomorski promet; zavrača vse morebitne poskuse, da bi se obšlo glasovanje v Parlamentu, ki je že dvakrat zavrnil liberalizacijo pristaniških storitev;
4. zahteva moratorij za politike, ki predvidevajo liberalizacijo, in poziva Komisijo, naj v sodelovanju z vpletenimi udeleženci izvede raziskave o ekonomskih in socialnih posledicah liberalizacije;
5. poudarja pomembnost javnih storitev in njihove dostopnosti pri spodbujanju družbene, gospodarske in ozemeljske kohezije v EU; odločno oporeka predsodkom proti državi kot ponudniku storitev splošnega pomena in poziva, naj javne dobrine upravlja javni sektor; vztraja, da je treba povečati vlogo države pri zakonskem urejanju trga, udeležbi in posredovanju na njem, ter oblikovati boljši regulativni okvir, zlasti na kapitalskih trgih;
6. izraža globoko zaskrbljenost glede namenov Komisije, razvidnih iz izjav komisarja Mandelsona, da je treba revidirati instrument trgovinske zaščite v korist tistih podjetij, ki proizvodnjo selijo iz Evrope v države, kjer so proizvodni stroški zaradi nizkih socialnih in ekoloških standardov in nizkih plač manjši;
7. znova zahteva, da je treba ustvariti regulativni okvir na ravni EU, ki bo kaznoval selitve podjetij znotraj in zunaj EU; meni, da bi morala biti javna pomoč podjetjem, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, odvisna od tega, ali so pripravljena prevzeti dolgoročne obveznosti glede regionalnega razvoja in zaposlovanja, in da pomoči ne bi smeli dodeljevati, če bi bila lahko uporabljena kot spodbuda za selitve podjetij; poziva k večji vlogi predstavnikov delavcev v izvršnih odborih podjetij in pri strukturnih upravnih odločitvah;
8. ugotavlja, da se je v zadnjih letih koncentracija v nekaterih sektorjih izjemno povečala, kar ima neugodne posledice za potrošnike, zaposlene ter mala in srednje velika podjetja; zato poziva Komisijo, naj uvede učinkovitejše ukrepe proti kartelom in opusti politiko, ki je usmerjena predvsem v spodbujanje evropskih „šampionov“;
9. je seznanjen z namenom Komisije, da evropsko monetarno unijo deset let po njeni ustanovitvi revidira; meni, da sta bili monetarna in davčna politika v EU omejevalni, z glavnim ciljem cenovne stabilnosti in konsolidacije proračuna v skladu s paktom stabilnosti in rasti; poudarja, da so proces nominalnega bližanja euru in njegove posledice neugodno vplivali na gospodarsko rast in rast zaposlovanja, družbeno in gospodarsko kohezijo, dejansko približevanje držav članic EU ter na javne naložbe, kar je ogrozilo trenutno šibko gospodarsko okrevanje in boj proti nezaposlenosti;
Nadomestitev lizbonskega programa s programom za socialno Evropo
10. potrjuje nestrinjanje z lizbonsko strategijo, ki je bila v EU glavno orodje za spodbujanje liberalizacije in privatizacije javnih služb in storitev, prožnosti in prilagodljivosti trga dela, omejevanja rasti plač in odpiranja večjega dela storitev socialnega varstva, vključno s pokojninami in zdravstvom, zasebnim interesom;
11. poudarja, da je napočil čas za novo strategijo, ki bo na novo opredelila evropsko pot, pot polne zaposlenosti, dostojnih služb s pravicami, boljših plač, družbene in gospodarske kohezije ter socialne zaščite za vse, kar bo zagotovilo najvišji življenjski standard; pot, ki bo upoštevala razvojne potrebe vsake države članice, še zlasti manj razvitih, spodbujala dejansko zbliževanje in prispevala k zmanjšanju razvojnih razlik med državami članicami ter obstoječih gospodarskih, socialnih in regijskih neskladij;
12. poudarja, da pregled evropske strategije zaposlovanja in integriranih smernic za obdobje 2008–2010 ne sme temeljiti na konceptu prožne varnosti, ki ga je uvedla Komisija, temveč na konceptu kakovostnega dela kot osrednji točki, usmeriti pa se mora tudi v spodbujanje kakovosti pri delu, večjo socialno varnost in vključenost, višje plače, povečanje obstoječih pravic delavcev in uvedbo novih, boljše obvladovanje socialnih tveganj ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;
13. poziva Komisijo, da umakne svoj predlog za revizijo direktive o delovnem času in da začne postopek ugotavljanja kršitev proti državam članicam, ki ne spoštujejo obstoječe direktive o delovnem času in sodb Sodišča Evropskih skupnosti o dežurstvu; pričakuje, da bo Komisija predstavila nov predlog za revizijo, s katero bi postopno odpravili možnost odstopanja od direktive in natančno opredelili obveznosti delodajalcev v zvezi z delovnim časom, kar bo olajšalo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;
14. je seznanjen z namero Komisije, da bo predlagala revizijo direktive o Evropskem svetu delavcev (94/45/ES); Komisijo poziva, naj ustrezno upošteva resolucijo Parlamenta s 4. septembra 2001 o tem vprašanju; poudarja, da morajo predstavniki delavcev v Evropskem svetu delavcev imeti pravico, da vsaj za določen čas preprečijo ukrepe za prestrukturiranje – vključno s tistimi v zvezi z združitvami in prevzemi podjetij – da bodo lahko njihovi predstavniki pripravili nadomestni načrt, o katerem se bo mogoče pogajati z upravo;
15. pozdravlja namero Komisije, da bo predlagala direktivo o izvajanju načela enakega obravnavanja zunaj področja zaposlovanja, kar bo zagotovilo boljšo zaščito pred diskriminacijo;
16. je seznanjen z namero Komisije, da bo predlagala revizijo direktive št. 92/85/EGS o zaščiti materinstva, kar bo nedvomno privedlo do občutnih izboljšav pri zaščiti nosečih delavk in delavk, ki so nedavno rodile ali še dojijo;
17. pozdravlja namero Komisije, da bo predložila priporočilo o dejavnem vključevanju; poudarja, da je treba v tem okviru vprašanji minimalne plače in dohodkov, ki omogočajo socialno vključenost, rešiti brez dvoma o obstoječih predpisih v državah članicah;
18. poudarja pomen močnega in dobro opremljenega sektorja javnega zdravstva; zavrača vsakršno privatizacijo v tem sektorju; poziva Komisijo, naj se zavzema za politike, ki bodo zagotovile visoko kakovostne in vsem dostopne zdravstvene storitve; meni, da je treba poskrbeti za večjo jasnost in več informacij o zdravstvenih storitvah, da bodo potrošniki zaščiteni in dobro obveščeni, ko bodo obiskali zdravnika v drugih državah članicah; poziva k listini EU o pravicah pacientov, ki bi zvišala standarde in usmerjala uporabnike zdravstvenih storitev;
Odgovornost za boj proti podnebnim spremembam
19. poudarja, da ima EU na mednarodni ravni vodilno vlogo v boju s podnebnimi spremembami, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo na decembrski konferenci o podnebnih spremembah na Baliju sprejet dogovor o celovitem in velikopoteznem mandatu za začetek pogajanj o ukrepih po letu 2012; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi osnutek možnih pristopov za obdobje po letu 2012, naj pripravi predlog direktive o zajetju in shranjevanju ogljika, da jo bo mogoče čim prej sprejeti, in revizijo direktive o sistemu trgovanja z emisijami ter spodbudi takojšnje spremljanje izvajanja bele knjige o prilagajanju podnebnim spremembam;
20. poudarja, da je treba v letu 2008 pripraviti zakonodajni predlog na podlagi strategije Komisije za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih avtomobilov in lahkih tovornih vozil, da bo mogoče do leta 2012 doseči cilj EU o ravni emisij 120 g CO2/km;
21. obžaluje, da dva osrednja okoljska zakonodajna akta, ki ju je Komisija napovedala v letni strategiji politik za leto 2008, nista bila pripravljena, in sicer zakonodajni predlog za zmanjšanje emisij dušikovega oksida iz letal in zakonodajni predlog za zmanjšanje emisij iz ladij; poziva Komisijo, da ta dva nujna zakonodajna predloga vključi v svoj zakonodajni in delovni program za leto 2008;
22. poudarja, da cilj EU o prehodu k bolj trajnostnim oblikam transporta še zdaleč ni dosežen; poudarja, da so učinkoviti ukrepi na področju transporta, ki bi bili v skladu z načelom trajnosti in spodbujanja naložb v okolju prijaznejše oblike prevoza, nujno potrebni; Komisijo poziva, da do junija 2008 predstavi oceno in izračun vseh zunanjih stroškov transporta ter njihovo internalizacijo, skupaj z analizo učinkov internalizacije zunanjih stroškov vseh oblik transporta; poudarja, da bi morala Komisija predlagati uvedbo davka na kerozin na ravni EU;
Za trajnostno energetsko politiko
23. zavrača proces liberalizacije trga energije in poziva Komisijo, da se v svojih strateških analizah energetske politike EU osredotoči na neugodne učinke liberalizacije trga energije, kot je občuten porast rast cen (nesorazmerna rast cen surovin), in na jamstva za distribucijo električne energije;
24. meni, da bi si morale države članice in EU odločno prizadevati, da končajo svojo odvisnost od fosilnih goriv in obrnejo sedanji netrajnostni trend; poudarja, da mora biti ekološka in družbena trajnost osrednja točka v programih javnih naložb EU in držav članic; ugotavlja, da bi bilo treba naložbe usmerjati v spodbujanje rabe obnovljivih virov energije ter ločiti gospodarsko rast od rasti energije in porabe virov, izboljšati energetsko učinkovitost in z zmanjšanjem splošne porabe spodbujati varčevanje z energijo;
25. meni, da bi bilo treba več pozornosti posvetiti ukrepom za večjo energetsko učinkovitost, uporabi obnovljivih virov energije in spodbujanju tehnologij soproizvodnje, ter poudarja, da je treba nujno oblikovati posebne politike za večjo uporabo obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije, ogrevanju in hlajenju; poudarja, je treba za vzorce porabe in proizvodnje uporabiti bolj horizontalen pristop, kot si ga je zamislila Komisija, in na njih utemeljiti ključne cilje evropske strategije trajnostnega razvoja;
26. se zaveda, da bodo varčevanje z energijo in z energijo povezane politike največji izziv v prihodnjih letih, zlasti zaradi vzpostavljanja in dokončanja evropskega plinskega omrežja in trga elektroenergetskega omrežja, ter poudarja, da je treba pred evropskimi volitvami zaključiti razpravo o paketu energetskih ukrepov in doseči dokončen dogovor s Svetom; poudarja pomen energetske zakonodaje z zavezujočimi določbami, s katero naj bi dosegli tri 20-odstotne cilje na področju varčevanja z energijo, uvedbo obnovljivih energijskih virov in posebne nacionalne cilje v okviru skupne zgornje meje za EU v sistemu trgovanja z emisijami;
27. pozdravlja pristop Komisije, da je treba jasno opredeliti, kaj obnovljivi viri energije so in da ne obsegajo ne jedrske energije ne tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljika;
28. poudarja, da mora EU nujno rešiti vprašanje trajnostne proizvodnje biomase za biogoriva na tak način, da ukrepi EU za omejevanje podnebnih sprememb ne bodo imeli neugodnih posledic za države proizvajalke biomase; izraža zaskrbljenost zaradi pristopa Komisije, ki želi uvesti sistem certificiranja za proizvodnjo trajnostnih biogoriv v EU in urejati samo uvoz iz tretjih držav; poudarja, da se je treba izogniti vsakršnemu tveganju krčenja gozdov, erozije tal, degradacije naravnih virov in nezadostne oskrbe s hrano za vse prebivalstvo, in to ne le v Evropski uniji; meni, da bi bilo treba izvesti poglobljeno presojo predvidenih prednosti, in sicer koliko bo nova generacija biogoriv resnično prispevala k zmanjšanju toplogrednih plinov; poudarja, da je treba biogoriva uvesti na način, ki bo ustrezal trajnostnim okoljskim, družbenim in gospodarskim merilom;
Zagotavljanje oskrbe s hrano in visokih standardov v kmetijski proizvodnji
29. obžaluje, da Komisija varne oskrbe s hrano ni uvrstila med prednostne naloge svojega zakonodajnega in delovnega programa za leto 2008, zato jo poziva, naj ustrezno ukrepa, da bo zagotovila varno oskrbo s kakovostnimi živili in živilskimi proizvodi na notranjem trgu;
30. poudarja, da bi morala Komisija, kot odgovorni organ za obvladovanje tveganja v postopku analize tveganja, prevzeti odgovornost tudi za obveščanje o tveganjih, in jo poziva, naj to jasno predstavi v vseh ukrepih na področju varnosti hrane;
31. obžaluje, da Komisija novega sistema profilov hranilne vrednosti ni uvrstila med prednostne naloge komuniciranja za leto 2008, in jo poziva, naj ustrezno ukrepa, da bodo evropski državljani dovolj dobro obveščeni o napredku in izvajanju omenjenega sistema;
32. poudarja, da je treba revidirati direktive o aditivih za živila (razveljavitev direktiv 62/2645/EGS, 65/66/EGS, 78/663/EGS, 78/664/EGS, 81/712/EGS, 89/107/EGS, 94/35/ES in 95/2/ES ter odločb 292/97/ES in 2002/247/ES): meni, da je treba znova ovrednotiti vse aditive, ki so že na trgu, da bi se smeli uporabljati samo, če imajo prednosti za potrošnika, da potrošnikov ne bi smeli zavajati glede nekaterih njihovih lastnostih, da ne smejo imeti negativnih učinkov na okolje, da je treba zagotoviti večjo pravno jasnost pri definicijah, da bi morala biti dovoljenja za uporabo aditivov predmet tekočih pregledov in da je treba upoštevati tveganje za zdravje, ki ga prinašajo nanotehnologije, tako da se določijo ločene mejne vrednosti;
33. obžaluje, da zakonodajni in delovni program za leto 2008 ne vsebuje dveh ukrepov na področju zdravja, ki ju je Komisija napovedala v letni strategiji politik za leto 2008 (zakonodajni okvir za oceno tveganj v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo, ki jo opravi Evropska agencija za varno hrano (EFSA), ter posodobitev zakonodaje o medicinskih napravah za izboljšanje varnosti bolnikov in uporabnikov ob zagotavljanju preglednega zakonodajnega okolja); poziva Komisijo, da ta dva nujna zakonodajna predloga vključi v svoj zakonodajni in delovni program za leto 2008;
34. je precej kritičen do sporočila Komisije o pregledu skupne kmetijske politike, zlasti ker predvideva ločitev subvencij od proizvodnje, ohranja nepošteno porazdelitev subvencij med pridelovalce in države ter spodbuja model intenzivnega kmetijstva, kar slabo vpliva na kakovost hrane; obžaluje, da Komisija ni pripravila predlogov, kako rešiti težave družinskih kmetij ter malih in srednje velikih kmetov, kateri preživetje bodo ogrozili novi pogoji skupne kmetijske politike;
35. meni, da bi bilo treba glede na bližnjo revizijo skupne kmetijske politike neposredno pomoč razdeljevati bolj pošteno, da se sprostijo finančni viri, za osnovo pa upoštevati večjo pravičnost, zgornjo mejo za pomoč posamezni kmetiji in večjo pomoč kmetom, ki ne prejemajo dovolj sredstev iz skupne kmetijske politike (modulacija); meni, da bi s tem ustvarjene prihranke najbolje porabili tako, da bi jih namenili za nadomestila in kmetijsko-okoljske ukrepe;
36. poudarja, da bi moralo biti osnovno načelo skupne kmetijske politike neodvisna oskrba s hrano za vse, glavni cilj kmetijske proizvodnje pa pridelava zdrave in kakovostne hrane v ob upoštevanju zaščite okolja;
37. meni, da je treba posebno pozornost nameniti proizvodnji bioplina iz biomase, zlasti tiste, ki izvira iz mestnega okolja; priznava, da biogorivo omogoča izkoristek presežkov, vendar opozarja na negativne posledice proizvodnje bioalkohola in biodizelskega goriva, zlasti kadar zajema agroenergijske pridelke in omejene proizvodne dejavnike, kar vpliva na kmetijsko pridelavo; poudarja, da je treba pospeševati kmetijstvo, katerega glavna naloga je proizvodnja hrane in temelji na osnovnem načelu neodvisne oskrbe s hrano, sicer ne bo mogoče doseči trajnostnega razvoja in okoljskega ravnovesja;
Za trajnostno ribiško politiko
38. meni, da je trajnost ribolovnih virov ključnega pomena za ohranitev ribolovnih dejavnosti in preživetje ribiške industrije; meni, da je treba nujno vzpostaviti ravnotežje med socialno-ekonomskimi razmerami in okoljsko trajnostjo; meni, da je treba uvesti mehanizem subvencij ali nadomestil za ribiče, ki so jih prizadeli načrti za obnovitev staležev ali drugi ukrepi za boljšo zaščito ekosistemov, zlasti v regijah z omejenimi možnostmi;
39. od Komisije znova zahteva, da širše zastavi ukrepe za zaščito morskega okolja in obnovo izčrpanih ribjih staležev, zlasti z upoštevanjem in preučevanjem drugih dejavnikov, ki so imeli precejšen vpliv na morsko okolje in stanje ribolovnih virov, in sicer onesnaževanja obale in odprtega morja, industrijskih in kmetijskih odplak, izkopavanja na morskem dnu in pomorskega prometa, da bo lahko dopolnila sedanje metode upravljanja; poziva Komisijo, da oblikuje pobudo Skupnosti na tem področju;
40. je zaskrbljen, ker v nekaterih ribiških sektorjih obstajajo očitne razlike med dohodki ljudi, ki se preživljajo z ribolovom, in drugimi skupinami prebivalstva, ki jih še poglablja dejstvo, da so dohodki prvih ogroženi tudi zaradi negotove narave ribolova, spremenljive vrednosti ulova in stroškov nekaterih proizvodnih dejavnikov; meni, da bi bilo treba politike Komisije revidirati, da se zagotovi pravičen, primerljiv življenjski standard za ljudi, ki se preživljajo z ribolovom, zlasti z izboljšanim razmerjem med dohodki in odhodki podjetij;
41. poziva Komisijo, da čim prej pripravi sporočilo o smernicah in predlog za revizijo skupne ureditve trga ribiških proizvodov; meni, da se je treba najprej posvetiti temu, kako bolje oblikovati cene pri prvi prodaji proizvodov, prilagoditi obstoječe intervencijske mehanizme ali ustvariti nove, ki bodo bolje ustrezali potrebam ribiškega sektorja v državah članicah, in stremeti k pravičnejši porazdelitvi dodane vrednosti v verigi vrednosti tega sektorja;
Boljše varstvo potrošnikov
42. je seznanjen z namero Komisije, da predloži okvirno direktivo o pogodbenih pravicah potrošnikov; vztraja, da takšen horizontalni instrument ne sme temeljiti na načelu čim večje uskladitve, temveč mora ponuditi kakovostne minimalne standarde za celotno EU, kar bo državam članicam omogočilo, da sprejmejo strožje predpise;
43. poziva Komisijo, da upošteva smernice Evropskega parlamenta o razvoju tako imenovanega novega pristopa k reviziji enotnega trga; vztraja, da je treba povečati vlogo organov za tržni nadzor, da bodo umaknjeni proizvodi, ki bi lahko ogrozili zdravje ali varnost potrošnikov, okolje ali druge zadeve v javnem interesu; poziva Komisijo, da v ta namen poglobi sodelovanje z nacionalnimi oziroma nadnacionalnimi potrošniškimi organizacijami;
44. opozarja na usihajoče zaupanje potrošnikov, ki je posledica nedavnih umikov nevarnih izdelkov s trga, ter poziva k večjim obveznostim Komisije in ustreznih organov držav članic glede obveščanja javnosti o nevarnih proizvodih in ukrepanja v takšnih primerih;
45. opozarja, da je treba nova znanstvena dognanja na področju naprednih terapij, kot so gensko zdravljenje, zdravljenje s somatskimi celicami in tkivno inženirstvo, spremljati zelo natančno ter vsem pacientom in potrošnikom v državah članicah posredovati resnične informacije o zanesljivih načinih zdravljenja in varnih medicinskih proizvodih, da bo zdravstveno varstvo čim boljše;
Boljše varstvo okolja
46. se zaveda, da je zaščita biološke raznovrstnosti in trajnostna raba odločilen dejavnik dolgoročnega trajnostnega razvoja in mora postati prednostna naloga za prihodnost; meni, da akcijski načrt za biološko raznovrstnost do leta 2010 in naprej in tematska strategija naravnih virov nista dovolj velikopotezna in osredotočena, čeprav je zmanjševanje biološke raznovrstnosti nepopravljivo, družba in gospodarstvo pa tako izgubljata prednosti, ki jih prinašajo ekosistemi; poziva Komisijo, da začne pripravljati nov akcijski načrt za biološko raznovrstnost za obdobje naslednjih tridesetih let;
47. meni, da je zelo pomembno okrepiti mehanizem civilne zaščite EU ter razviti celovito strategijo za preprečevanje katastrof v EU oziroma državah, ki sodelujejo v mehanizmu, kot je omenjeno v letni strategiji politik za leto 2008, in poziva Komisijo, da vprašanje civilne zaščite vključi v svoj zakonodajni program za leto 2008;
Proti poslabšanju standardov kakovosti in predpisov
48. ob upoštevanju strateške revizije načrta za boljše predpise poudarja, da bi morala Komisija v predlaganih pobudah za boljše predpise kot ključno vodilo upoštevati presojo gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov, ne pa da se ozko usmerja v zmanjšanje upravnih stroškov za podjetja in odstranjevanje ovir za njihovo konkurenčnost; zavrača težnjo Komisije, da bi obšla Evropski parlament, tako da namesto zakonodaje predlaga nezavezujoče pravne akte;
49. vztraja, da pregledovanje nesprejetih predlogov in izvajanje tekočega programa poenostavitve ne sme pripeljati k poslabšanju standardov kakovosti in predpisov, zlasti ne na občutljivih področjih, kot je poenostavitev pravil o elektronskih odpadkih, zakonodajnega okvira o biocidih in pravil o farmacevtskih proizvodih, kjer je treba ohraniti stroge okoljske, varnostne in zdravstvene standarde;
50. opozarja, da je bilo v nedavni študiji, ki jo je naročil Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Evropskega parlamenta, ugotovljeno, da so bile dosedanje presoje socialnih vplivov, ki jih je izvedla Komisija, preozke in zelo slabe kakovosti, v nekaterih primerih pa sploh niso bile opravljene; poudarja, da je treba pri reviziji skupnega pristopa k presoji vplivov to pomanjkljivost odpraviti; poudarja, da mora pravilna presoja enakovredno oceniti gospodarske, socialne in ekološke vplive morebitnih predpisov;
Proti represivnim ukrepom za preprečevanje priseljevanja
51. izraža zaskrbljenost zaradi vsakodnevnih humanitarnih tragedij na mejah Evropske unije, kjer je umrlo že na tisoče priseljencev; meni, da stalne patrulje Frontexa niso rešitev za to težavo; ocenjuje, da bi bil najboljši način, kako se izogniti tej človeški drami, odprtje zakonitih poti za priseljevanje;
52. pozdravlja namen Komisije, da ponovno pregleda uredbo Dublin II (uredba Sveta (ES) 343/2003), in poziva, da bi se med pregledom dogovorili o mehanizmu zakonsko obvezujoče delitve bremena na ravni EU ter s tem zagotovili pravično razdelitev obveznosti med države članice, da države prejemnice ne bodo ostale praznih rok;
53. pričakuje, da se bodo pri ureditvi EU za delovno migracijo v celoti upoštevala socialna merila in potreba po izboljšanju socialnega statusa migrantov, ne pa izključno ekonomske prednosti za podjetja;
54. opozarja, da bi utegnil predlog direktive o pogojih vstopa in bivanja visoko usposobljenih delavcev povzročiti beg možganov iz revnejših držav, in je v skrbeh zaradi njegovih posledic; meni, da je treba možnost zakonitega preseljevanja nujno ponuditi tudi nekvalificiranim, ne le sezonskim delavcem;
55. glede na velik neuspeh skupin Frontexa in skupin za hitro posredovanje na mejah nasprotuje predlogu o vzpostavitvi evropskega sistema za nadzorovanje meja; poudarja, da bi moral biti prednostni cilj vseh ukrepov EU na južnih zunanjih mejah reševanje ljudi na morju, ne njihova kriminalizacija;
Za pravno državo in obojestransko koristno sodelovanje v mednarodnih odnosih
56. pozdravlja nedavno sporočilo z naslovom „Utrjevanje države za mir na Bližnjem vzhodu: strategija ukrepov EU“, izraža priznanje Komisiji, da je pripravljena še naprej sodelovati v procesu stabilizacije in obnove, ter vztraja, da mora Evropska unija prevzeti dejavno vlogo pri izvajanju resolucij ZN in prizadevanju za mir v tej regiji;
57. znova izraža podporo arabski mirovni pobudi in je trdno prepričan, da bo mogoče trajen mir, varnost in stabilnost regije doseči samo, če se bo okupacija končala in bo ustanovljena palestinska država z mejami iz leta 1967 in vzhodnim Jeruzalemom kot prestolnico in če bo najdena pravična rešitev za palestinske begunce na podlagi resolucije GS št. 194 z 11. decembra 1948; pozdravlja skupni dogovor o začetku pogajanj o končnem statusu brez vnaprejšnjih pogojev, dosežen v Annapolisu, in poziva h končanju vseh dejanj, ki posegajo v ta pogajanja; zato obžaluje poslabšanje razmer v tej regiji; poudarja, da mora Izrael spoštovati svoje mednarodne obveznosti, opustiti vse dejavnosti v zvezi z naseljevanjem, vključno z naravno rastjo, ustaviti gradnjo nezakonitega zidu in ga podreti, spustiti politične zapornike, tudi člane palestinskega zakonodajnega sveta, in se vzdržati skupinskega kaznovanja; vztraja, da mora biti nadgradnja dvostranskih odnosov pogojena s tem , da Izrael spoštuje vse svoje obveznosti po mednarodnem pravu;
58. poziva Komisijo, da predstavi načrt ukrepov za Gazo, ki mora vsebovati predloge za izboljšanje vse slabših razmer na tem območju, ponuditi sredstva za rešitev humanitarne krize, zagotoviti izvajanje sporazuma o gibanju in dostopu ter prispevati k čimprejšnji odpravi zapore tega območja; poudarja, da je treba vzpostaviti še kako potrebno povezavo med Zahodnim bregom in Gazo, da se omogoči nastanek povezane palestinske države, ki bo ena sama politična, geografska in gospodarska enota;
59. izraža resno zaskrbljenost zaradi razmer v Iraku in Afganistanu; zagovarja stališče, da stabilizacije ni mogoče doseči z vojaškimi sredstvi in da mora biti spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti ter pomoč pri gospodarskem in družbenem razvoju jedro politike EU do teh držav;
60. je v skrbeh, da bi utegnilo vprašanje iraških beguncev ogroziti stabilnost v regiji, če ne bo rešeno hitro in celovito; zato poziva Komisijo, da predlaga načine, kako se soočiti s tem vprašanjem, zlasti vprašanjem ponovne naselitve, in vztraja, da je mednarodna skupnost, predvsem pa okupatorske sile, odgovorna za takojšnjo rešitev te humanitarne in politične katastrofe;
61. je zelo zaskrbljen zaradi čezmejne vojaške akcije turških čet v severnem Iraku; poziva Komisijo, naj v pristopnih pogajanjih s Turčijo vztraja pri spoštovanju dobrih sosedskih odnosov ter zahteva, da se Turčija vzdrži poseganja v ozemeljsko celovitost Iraka in pomiri napeto situacijo na turško-iraški meji;
62. podpira proces širitve EU, vendar meni, da bi bilo treba v pristopnih pogajanjih z državami kandidatkami ter stabilizacijsko-pridružitvenem procesu spoštovati socialne in ekonomske interese in pravice ljudi, ki jih to dogajanje zadeva, in napredovati s hitrostjo, ki jo zmorejo gospodarstva zadevnih držav, prav tako pa ne bi smeli vsiljevati sporazumov o prosti trgovini, ki so v škodo šibkejšim strankam sporazumov;
63. je zaskrbljen zaradi zastoja reform v Turčiji v času, ko se odpirajo nova poglavja v pristopnih pogajanjih; opominja, da je treba največji pomen pripisati izpolnjevanju političnih pogojev v celoti in da bo imel nezadosten napredek na tem področju resne posledice za pogajanja; poudarja, da je polno izvajanje dodatnega protokola, ki pridružitveni sporazum med ES in Turčijo razširja na deset novih držav članic in ki ga je Turčija podpisala julija 2005, osnovni pogoj za uspešno nadaljevanje pristopnih pogajanj s to državo;
64. ugotavlja, da je Komisija v svojem programu predvidela stabilizacijsko-pridružitvene sporazume z državami zahodnega Balkana; Komisijo opominja, da je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244 z 10. junija 1999 Kosovo del Srbije in da mora EU v vseh morebitnih stališčih glede prihodnjega statusa te pokrajine, pomoči Kosovu in sodelovanja z njim v celoti spoštovati mednarodno pravo;
65. pozdravlja pripravljenost Komisije, da nadalje poglablja odnose z državami v soseščini Evrope; poziva k temu, da se ti odnosi razvijajo na podlagi resničnega partnerstva in ob polnem spoštovanju interesov ljudi v državah, ki jih zadevajo, ne pa na podlagi želje po izkoriščanju virov teh držav, zlasti energetskih, v korist kapitala EU; obžaluje dejstvo, da evropska sosedska politika ne obravnava družbenih posledic tranzicije v sosednjih državah in ne predlaga ukrepov v podporo pri njihovem obvladovanju;
66. obžaluje dejstvo, da poleg dialoga ni predvidena nobena druga pobuda za poglabljanje odnosov s sredozemskimi državami in da za te odnose ni predviden večstranski, temveč dvostranski pristop, katerega cilj je nadzorovanje razvoja ob južnih mejah EU;
67. obžaluje dejstvo, da Komisija ni predstavila pobud za preprečevanje širjenja orožja in pospeševanje razorožitve; poudarja pomen preprečevanja nove oboroževalne tekme v Evropi, zlasti zaradi načrtov o postavitvi protiraketnega ščita v državah članicah EU; vztraja, da morajo biti vse vesoljske dejavnosti izključno miroljubnega značaja; poudarja, da so potrebne nove pobude za preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje, zlasti jedrskega; znova izraža podporo ustanovitvi območja brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu in v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja EU, da se poišče politična rešitev za zaplet z Iranom; meni, da bi bilo nujno treba vzpostaviti tudi vseevropsko območje brez jedrskega orožja, kot prispevek v prizadevanjih za svet brez jedrskega orožja;
68. obžaluje dejstvo, da Komisija v zakonodajnem programu za leto 2008 ni namenila dovolj pozornosti razvojni politiki; pozdravlja zavezo Komisije, da si bo še prizadevala za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja, vendar jo poziva, naj razpoložljive razvojne instrumente in sredstva uporablja izključno v razvojne namene; odločno zavrača vse poskuse, da bi razvojna sredstva uporabili v vojaške namene; v zvezi s tem poudarja izjemen pomen preglednosti in odgovornosti pri upravljanju finančnih sredstev, izplačanih različnim skladom in projektom; izraža odločenost, da bo učinkovito uresničeval svojo pravico do demokratičnega nadzora, da bi preprečil takšno zlorabo sredstev;
69. pozdravlja bližajoče se vrhovno srečanje EU in Afrike ter poziva k novim pravičnim demilitariziranim odnosom med njima, pri katerih bodo v ospredju interesi ter družbeni in gospodarski razvoj šibkejših afriških partnerjev, ne pa želja po izkoriščanju bogatih naravnih virov te celine in neokolonialistične težnje; vztraja, da morajo biti trajnostni razvoj, odprava revščine, boj proti pandemijam in podnebnim spremembam, migracija, širjenje puščav, spodbujanje enakosti spolov, varnost in ustrezno upravljanje javnih dobrin skupne zaveze in glavni cilji sodelovanja med EU in Afriko, ter pri tem poudarja osrednjo vlogo razvojnih ciljev tisočletja, ki so na svetovni ravni dogovorjeni okvir za naštete cilje;
70. je v skrbeh zaradi zamud pri ratifikaciji revidiranega sporazuma iz Cotonouja, ki bi lahko preprečile izvajanje desetega evropskega razvojnega sklada, zaradi česar se utegnejo zmanjšati letna sredstva za pomoč v okviru sodelovanja med AKP in EU, ter zato poziva Komisijo, naj posreduje, da bo postopek ratifikacije čim prej končan;
71. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic EU.