PREDLOG RESOLUCIJE

5.12.2007

k vprašanju za ustni odgovor B6‑0382/2007
v skladu s členom 108(5) poslovnika,
ki ga vlagajo Pedro Guerreiro, Helmuth Markov, Jacky Hénin, Roberto Musacchio, Marco Rizzo, Willy Meyer Pleite in Ilda Figueiredo
v imenu skupine GUE/NGL
o tekstilu in oblačilih

B6‑44

Resolucija Evropskega parlamenta   o tekstilu in oblačilih

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju dejstva, da 31. decembra preteče memorandum o soglasju o uvozu nekaterih tekstilnih proizvodov in oblačil s Kitajske v države Evropske unije in ob upoštevanju težnje po popolni liberalizaciji trgovine s tekstilom in oblačili,

–  ob upoštevanju uvedbe mehanizma za dvojni nadzor izdelkov, uvoženih iz Kitajske, ki jo bodo v letu 2008 v osmih od desetih predvidenih kategorij iz memoranduma izvajali carinski organi držav članic in kitajske oblasti,

–  ob upoštevanju člena 108(5) svojega poslovnika,

A.  ker je imela ukinitev kvot v sektorju tekstila in oblačil hude družbene posledice, ki so prizadele predvsem regije, kjer se nahaja večina tekstilnih podjetij in delavcev, od katerih je večina ženskega spola, in kjer so plače še vedno nizke,

B.  ker je ukinitev delovnih mest v sektorju tekstila in oblačil najbolj prizadela regije Evropske unije z omejenimi možnostmi, v smislu zaposlitve, proizvodnje in družbene blaginje, in ker odlaganje rešitve tega proizvodnega sektorja zgolj povečuje njegovo družbeno-gospodarsko ranljivost in ozemeljske neenakosti v notranjosti EU,

C.  ker je v zadnjih 15 letih prišlo do premestitve številnih podjetij nekaterih držav članic, ki so svojo proizvodnjo prenesle v druge regije, zlasti v severno Afriko in Azijo, kar je povzročilo večjo brezposelnost in hudo družbeno-gospodarsko krizo,

D.  ker je sektor tekstila in oblačil dokaj raznolik in sega tudi v druge sektorje, kjer prevladuje široka mreža malih in srednje velikih podjetij, ki pogosto delujejo preko pogodb s podizvajalci,

E.  ker sektor tekstila in oblačil zaposluje več kot 2,6 milijona delavcev in ustvarja prihodek, ki presega 230 milijonov eurov na ravni EU, in predstavlja velik delež bruto družbenega proizvoda in delovnih mest v nekaterih državah, zlasti na Portugalskem,

F.  ker bo imela napovedana prekinitev memoranduma o soglasju med EU in Ljudsko republiko Kitajsko hude posledice v regijah z omejenimi možnostmi in lahko povzroči znižanje regionalnega BDP na prebivalca, kar pa zahteva ustrezen odziv,

G.  ker je kljub obstoju velikih podjetij z velikim številom zaposlenih in obsežnim prometom sektor sestavljen zlasti iz mikro in malih podjetij, v nekaterih primerih z visokimi tehnološkimi naložbami,

H.  ker ni bilo učinkovitih ukrepov za varovanje sektorja tekstila in oblačil v EU pred že predvidljivimi posledicami vstopa Kitajske v Svetovni trgovinski organizaciji leta 2000 in ker v obdobju od vstopa tudi ni bilo ukrepov za izboljšanje industrije in trgovine, ki bi ublažili težave, ki zdaj pestijo ta sektor,

I.  ker lahko članice Svetovne trgovinske organizacije do konca leta 2008 sprejmejo varovalne ukrepe glede oblike količinskih omejitev izvoza iz Ljudske republike Kitajske, če pride do izkrivljanja trga,

1.   poudarja, da bo omenjeni varovalni mehanizem dvojnega nadzora smiseln le, če se zagotovi, da se ne ponovijo dogodki iz leta 2005, ko je uvoz v EU eksponentno narasel;

2.   poudarja, da je poleg predvidenega mehanizma dvojnega nadzora, zlasti v kategorijah, ki jih izpostavijo države članice, treba uvesti nove varovalne ukrepe za ohranitev in spodbujanje zaposlitve in dejavnosti v tem sektorju EU;

3.   poudarja, da so nekatere države, ki igrajo pomembno vlogo v mednarodni trgovini s tekstilom in oblačili, sprejele varovalne ukrepe do konca leta 2008 in ne razume, zakaj tudi EU ne stori tega;

4.   izraža zaskrbljenost glede načrtov Komisije, ki jih je objavil komisar Mendelson, o pregledu instrumentov trgovinske zaščite glede na interese podjetij, ki so proizvodnjo prenesla v države, kjer so stroški proizvodnje nižji zaradi nizkih plač in nizkih družbenih in okoljskih meril; poudarja, da so instrumenti trgovinske zaščite ključnega pomena v boju proti nepošteni trgovinski praksi, zlasti v sektorju tekstila in oblačil;

5.   poudarja, da je to strateški sektor EU, z velikim potencialom za prihodnost, ki bo prispeval tudi k učinkovitemu uresničevanju gospodarske in družbene kohezije;

6.   ponovno poudarja, da bo morala EU poleg akcij na ravni držav članic podpreti sektor na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti;

7.   meni, da je za ohranitev delovnih mest ter za razvoj in modernizacijo sektorja tekstila in oblačil med drugim treba:

• –prekiniti model, temelječ na nizkih plačah, nizki izobrazbi in negotovi zaposlitvi;
• –spodbujati povišanje ravni izobrazbe in usposobljenosti strokovnjakov v sektorju;
• –spodbujati ukrepe, ki bi prekinili kopičenje problemov in obseg težav družin, ki se soočajo z brezposelnostjo zaradi ukinitve delovnih mest, zaprtja ali premestitve podjetja;
• –oceniti teritorialna območja in podsektorje, ki jim grozi zaprtje in posledično brezposelnost, da bi oblikovali preventivne in razlikovalne ukrepe;
• –okrepiti in prilagoditi sredstva in pogoje financiranja potrebam mikro, malih in srednje velikih podjetij, zlasti tistih, ki nimajo dovolj kapitala in se soočajo s strukturnimi neravnovesji;

8.   poziva Komisijo, naj oblikuje novo mednarodno trgovinsko politiko, ki bo omogočila preživetje ter razvoj industrije in gospodarskih dejavnosti, ki nudijo zaposlitev, zlasti v sektorju tekstila in oblačil, izboljšanje delovnih razmer, zaščito in napredek na področju družbenih pravic in učinkovito varovanje okolja;

9.   meni, da morajo imeti države članice možnost sprejetja ukrepov trgovinske politike za zaščito sektorjev pred neugodnimi gospodarskimi razmerami;

10.  poudarja, da se sektor tekstila in oblačil v EU nenehno sooča z izzivi modernizacije in zato potrebuje pomoč Skupnosti, ki bi spodbujala ustvarjanje dodane vrednosti, inovacije na področju mode in oblikovanja ter kakovost proizvodov;

11.  ponovno predlaga oblikovanje programa Skupnosti za sektor tekstila in oblačil z ustreznimi podpornimi sredstvi, zlasti za regije z omejenimi možnostmi, odvisne od tega sektorja, ki bi nudil podporo za raziskovanje, inovacije, strokovno usposabljanje in pomoč malim in srednje velikim podjetjem, in programa Skupnosti, ki bi spodbujal oblikovanje blagovnih znamk in zunanjo promocijo proizvodov tega sektorja, zlasti na mednarodnih sejmih;

12.  vztraja, da je treba podporo modernizaciji in spodbujanju sektorja obravnavati kot splošne cilje politike EU, zlasti strukturne politike, in da je treba skladno s tem dodeliti ustrezna sredstva;

13.  poudarja, da je za zagotovitev modernizacije sektorja tekstila in oblačil preko spodbud in posebnih programov Skupnosti za podporo malim in srednje velikim podjetjem pri vlaganju v neposredne raziskave in razvoj in netehnološke inovacije treba spodbuditi raziskave in inovacije v tem sektorju;

14.  poziva Komisijo, naj v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj oblikuje pristop za mala in srednje velika podjetja in naj prispeva pomoč za premostitev težav pri prenosu ugotovitev raziskav in razvoja v podjetja, ne glede na njihovo velikost;

15.  poziva Komisijo, naj skrbno preuči vpliv nove politike kemijskih snovi (REACH) na sektor tekstila in oblačil, natančneje na mala in srednje velika podjetja in naj oblikuje predloge za dosego cilja, da uvoženi proizvodi ne bi imeli prednosti pred tistimi, izdelanimi v EU;

16.  poziva regionalne in nacionalne organe, naj v tesnem sodelovanju z gospodarskimi in družbenimi akterji izdelajo lokalne strateške načrte za območja, kjer je sektor tekstila in oblačil močnejši;

17.  meni, da je pomembno izpeljati študije, projekte in naložbe za pritegnitev drugih industrijskih sektorjev, zlasti tistih, ki so povezani s sektorjem tekstila in oblačil in imajo večjo dodano vrednost, boljšo tehnologijo in več inovacij, da bi v regijah, kjer je sektor tekstila in oblačil še zlasti prisoten, zagotovili potrebno industrijsko raznolikost;

18.  vztraja, da je treba na ravni EU oblikovati regulativni okvir, s katerim bi lahko kaznovali selitev podjetij znotraj in izven EU; meni, da mora biti dodelitev javne pomoči podjetjem na nacionalni in evropski ravni pogojena z dolgoročnimi obvezami za regionalni razvoj in zaposlovanje in da pomoč ne sme biti dodeljena, če obstaja sum, da bo uporabljena za spodbujanje selitve; poziva, naj se okrepi vloga predstavnikov delavcev v upravnih telesih podjetja in pri odločanju glede strukturnega upravljanja;

19.  naproša Komisijo in države članice, naj poskušajo ukiniti vse subvencije in podpore podjetjem, ki preselijo svoje dejavnosti, in naj predvidijo mehanizem, po katerem bodo podjetja, ki to storijo, morala vrniti dodeljeno pomoč;

20.  naproša Komisijo, naj podpre države članice pri sprejemanju ukrepov za boj proti ponarejanju trgovskih znamk in tihotapljenju ter pri vzpostavljanju posebnih carinskih pregledov za odkrivanje proizvodov, ki so opremljeni z lažno izjavo o poreklu ali kršijo pravila o zaščiti blagovne znamke;

21.  meni, da je treba za uvoz iz tretjih držav uporabljati zavezujoča pravila o navedbi porekla tekstilnih proizvodov in oblačil ter naproša Svet, naj sprejme predlog za uredbo o oznaki „made in“;

22.  naproša Komisijo, naj izvede študijo o vplivu povečane vrednosti evra na izvoz tekstila in oblačil iz EU;

23.  naproša Evropsko komisijo, naj izvede študijo o vplivu postopne liberalizacije sektorja v okviru Svetovne trgovinske organizacije na gospodarsko, družbeno in ozemeljsko kohezijo, zlasti v regijah z omejenimi možnostmi, ki so močno odvisne od tega sektorja;

24.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o porazdelitvi dodane vrednosti med različnimi elementi vrednostne verige v sektorju, predvsem za uvožene proizvode;

25.  naproša Komisijo, naj izvede študijo o vplivu preselitve proizvodnje iz EU v severno Afriko in oblikovanja evro-sredozemskega trga na zaposlovanje in družbeno-gospodarsko stanje regij, v katerih je bil nekdaj prisoten sektor tekstila in oblačil;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim vladam in parlamentom.