PREDLOG RESOLUCIJE
5.12.2007
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga predlagajo Kristian Vigenin, Bárbara Dührkop Dührkop, Justas Vincas Paleckis in Csaba Sándor Tabajdi
v imenu skupine PSE
o boju proti naraščanju ekstremizma v Evropi
B6‑0512/2007
Resolucija o boju proti naraščanju ekstremizma v Evropi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o rasizmu, ksenofobiji in ekstremizmu, zlasti resolucije z 20. februarja 1997 o rasizmu, ksenofobiji in skrajni desnici, ter resolucije s 15. junija 2006 o porastu rasističnega in homofobičnega nasilja v Evropi (P6_TA(2006)0273),
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z 29. novembra 2007 o predlogu okvirnega sklepa Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom (Rourovo poročilo),
– ob upoštevanju členov 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji ter člena 13 pogodbe ES, ki EU in države članice zavezujejo k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zagotavljajo evropska sredstva za boj proti rasizmu, ksenofobiji in diskriminaciji,
– ob upoštevanju listine o temeljnih človekovih pravicah in statuta agencije za temeljne pravice,
– ob upoštevanju mednarodnih instrumentov za človekove pravice, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti, in zlasti mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije ter evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so ju podpisale vse države članice in veliko tretjih držav,
– ob upoštevanju priporočila št. 1438 (25. januar 2000) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o grožnji, ki jo za demokracijo pomenijo skrajne sile in gibanja v Evropi,
– ob upoštevanju dejavnosti Evropske unije za preprečevanje rasizma, ksenofobije, antisemitizma in homofobije, zlasti direktiv proti diskriminaciji 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost in 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, ter ob upoštevanju okvirnega sklepa o boju proti rasizmu in ksenofobiji,
– ob upoštevanju resolucije št. 1344 (29. september 2003) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o grožnji, ki jo za demokracijo pomenijo skrajne sile in gibanja v Evropi,
– ob upoštevanju poročila o rasizmu in ksenofobiji v državah članicah EU za leto 2007, ki ga je objavila agencija za temeljne pravice
– ob upoštevanju dokumenta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) o izzivih incidentov, ki jih je povzročilo sovraštvo, v regiji OVSE in odzivih nanje (oktober 2006),
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker je močno zaskrbljen zaradi oživljanja skrajnih gibanj in strank v Evropi, ki utemeljujejo svojo ideologijo, politično razpravo, prakso in ravnanje na nestrpnosti, izključevanju, ksenofobiji, antisemitizmu, ukrepih, usmerjenih proti Romom, in skrajnem nacionalizmu,
B. ker ta ideologija ni skladna z demokracijo in človekovimi pravicami ter načeli in vrednotami, na katerih temelji EU,
C. ker nobena država članica ni varna pred notranjo grožnjo, ki jo za demokracijo pomeni ekstremizem, in je zato boj proti razširjanju ksenofobičnega mišljenja in skrajnostnih političnih gibanj evropski izziv,
D. ker so nekatere politične stranke in gibanja, vključno z nekaterimi, ki so v številnih državah na oblasti ali zastopane na lokalni, nacionalni ali evropski ravni, v osrčje svojega programa namenoma zapisali nestrpnost na podlagi rase, etničnega izvora, narodnosti, vere ali spolne usmerjenosti, in omogočajo političnim voditeljem, da uporabljajo jezik, ki spodbuja k rasnemu in drugim oblikam sovraštva, ter razvnemajo ekstremizem v družbi,
E. ker neonacistični in desničarski skrajneži usmerjajo svoje nasilne napade na najrazličnejše ranljive skupine, vključno s priseljenci, homoseksualci, borci proti rasizmu, brezdomci in mladimi, ki so pripadniki skrajnih nedesničarskih subkultur,
F. ker dejavnosti skrajnih paravojaških organizacij, ki so dejavne v številnih državah članicah EU, vzbuja zaskrbljenost in strah pri državljanih teh in sosednjih držav,
G. ker se v nekaterih državah članicah EU pojavljajo težnje, da bi se demokratični politični sistem postopoma oslabil, zagovarja pa se tudi zamisel, naj se tradicionalne politične stranke nadomestijo s populističnimi gibanji, kar utira pot skrajnim silam,
H. ker nekatere medijske hiše in veliko število spletnih domačih strani, ki so glavni vir informacij o gibanjih in skupinah, ki netijo sovraštvo, o napadih na politično stabilnost demokratičnih institucij in nasilju, zbujajo zaskrbljenost, kako se s to težavo spopasti, ne da bi kršili svobodo izražanja,
I. ker so skrajna desničarska gibanja privlačna predvsem za ljudi, ki so brez socialnih stikov, izključeni in ranljivi, v negotovih gospodarskih razmerah ter neizobraženi,
1. odločno obsoja vse rasistične in sovražne napade ter poziva nacionalne organe, naj ukrenejo vse v njihovi moči, da bi kaznovali odgovorne ter odpravili vzdušje nekaznovanosti v zvezi s temi napadi; izraža solidarnost z vsemi žrtvami teh napadov in njihovimi družinami;
2. poudarja, da skrajna gibanja, ki hujskajo k sovraštvu v političnih strankah ali zunaj njih, zlorabljajo pravico do združevanja s političnega stališča; ukrepi, usmerjeni v omejevanje zmožnosti teh gibanj za delovanje, morajo biti predvideni sorazmerno s tveganjem grožnje nasilja in z jasnim namenom, da vsakomur zagotovijo enakost in svobodo,
3. ugotavlja, da je oživljanje skrajnih, skrajno desničarskih in iredentističnih organizacij (ki imajo pogosto antisemitske in neofašistične sestavine) posledica vedno slabših socialnih razmer, brezposelnosti, kolektivnega strahu pred globalizacijo, odrinjenostjo na družbeno obrobje in neuspehom v šoli;
4. poziva države članice, naj obravnavajo socialna in gospodarska vprašanja, kot so brezposelnost, priseljevanje in varnost, ki jih ta gibanja izrabljajo, in oblikujejo izobraževalno politiko za demokratično državljanstvo, temelječe na državljanskih pravicah in odgovornostih;
5. poziva Komisijo in Svet, naj vodita pri iskanju primernih političnih in pravnih odgovorov, zlasti na področju preprečevanja, ne da bi pozabila na nujne odgovore v zvezi z izobraževanjem in javnim obveščanjem mladih, izobraževanjem o totalitarizmu in razširjanjem načel človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da bi ohranila dejanja in dogodke v spominu tako, kakor so se v Evropi resnično zgodili;
6. vztraja, da mora Komisija spremljati popolno izvajanje sedanje zakonodaje, ki služi preprečevanju hujskanja k političnemu nasilju, rasizmu in ksenofobiji, ter spodbuja razširitev obsega uporabe te zakonodaje ne samo za posameznike, ampak tudi za politične stranke, organizacije in gibanja;
7. spodbuja vse demokratične politične sile, bodisi leve ali desne, naj zavrnejo kakršno koli jasno ali prikrito sodelovanje s skrajnimi strankami rasistične ali ksenofobične vrste, in tudi vsakršno zavezništvo z njihovimi izvoljenimi predstavniki, prek katerega bi oblikovali večino za prevzem oblasti;
8. poziva demokratične medije, naj spodbujajo in v svojih sporočilih razširjajo načela in vrednote demokracije, enakosti in strpnosti;
9. pozdravlja razpustitev skrajne desničarske politične stranke Identiteta, tradicija in suverenost ter se nadeja poostritve pogojev, ki določajo oblikovanje političnih skupin; poziva poslance in politične skupine v Evropskem parlamentu, naj ne podpirajo nobenih pobud posameznih poslancev Evropskega parlamenta ali političnih skupin, ki so v nasprotju z načeli, na katerih temelji Evropska unija;
10. z ozirom na prihodnje evropske volitve leta 2009 svari pred možnostjo, da bi bile v Evropskem parlamentu zastopane skrajne stranke, in poziva politične skupine, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi preprečili izrabljanje demokratične institucije za osnovo za financiranje in razširjanje protidemokratičnih sporočil;
11. zahteva, da vse države članice vsaj predvidijo možnost ukinitve javnega financiranja za politične stranke, ki ne spoštujejo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, kot so določene v evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v listini o temeljnih pravicah, in poziva države članice, naj to čim prej storijo, če to možnost že imajo; poleg tega poziva Komisijo, naj zagotovi, da medijske hiše, ki se uporabljajo kot osnova za široko zasnovano promoviranje rasističnih, ksenofobičnih in homofobičnih idej, ne prejmejo nobenih sredstev EU;
12. poziva Komisijo, naj podpre nevladne organizacije in organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s spodbujanjem demokratičnih vrednot, solidarnosti, socialnega vključevanja, medkulturnega dialoga in družbene zavesti kot sredstev za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma;
13. poziva Svet in Komisijo, naj okrepita evropske programe za spodbujanje socialne vključenosti in izobraževanja o demokratičnem državljanstvu ter obravnavajo družbena in gospodarsko zlo, kot je negotovost, brezposelnost in izključenost; spodbuja Komisijo, naj zahteva, da države prosilke za vstop v EU posvetijo več pozornosti politiki zmanjševanja revščine, socialnega vključevanja in izobraževanja o demokratičnem državljanstvu;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic in Svetu Evrope.