Predlog resolucije - B6-0524/2007Predlog resolucije
B6-0524/2007

PREDLOG RESOLUCIJE

10.12.2007

za zaključek razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 103(2) svojega poslovnika,
ki jo vlagajo Annemie Neyts-Uyttebroeck, Johan Van Hecke, Danutė Budreikaitė, Marios Matsakis in Elizabeth Lynne
v imenu skupine ALDE
o deseti obletnici ottawske konvencije iz leta 1997 o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju

Postopek : 2007/2676(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B6-0524/2007
Predložena besedila :
B6-0524/2007
Sprejeta besedila :

B6‑0524/2007

Resolucija Evropskega parlamenta o deseti obletnici ottawske konvencije iz leta 1997 o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predhodnih resolucij o kopenskih minah, zlasti svoje resolucije z dne 7. julija 2005 o svetu brez min,

–  ob upoštevanju ottawske konvencije iz leta 1997 o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju (pogodba o prepovedi min),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta iz Nairobija, ki je bil sprejet decembra 2004,

–  ob upoštevanju osmega srečanja držav pogodbenic ottawske konvencije v Jordaniji novembra 2007, devetega srečanja držav pogodbenic v letu 2008 in prve konference za pregled v letu 2009,

–  ob upoštevanju mednarodne kampanje za prepoved kopenskih min v več kot 70 državah po vsem svetu,

–  ob upoštevanju uredb Evropskega sveta (ES) št. 1724/2001 in 1725/2001,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker ottawsko konvencijo od novembra 2007 podpira 156 držav pogodbenic,

B.  ker so številni nacionalni parlamenti in Evropski parlament sprožili pobude za nadaljnje ukrepe za nadzor in prepoved kopenskih min, in ker je Evropski parlament v zvezi s tem aktivno spodbujal program odstranjevanja min na Cipru,

C.  ker le manjše število držav še proizvaja protipehotne mine, trgovina z njimi pa je skoraj ustavljena, in ker je bilo od leta 1999 okrog 41,8 milijona protipehotnih min uničenih,

D.  ker je bilo med letoma 1999 in 2004 odstranjenih 4 milijone protipehotnih in milijon protioklepnih min; območje, ki je večje od 2 000 km2 (velikost Luksemburga), pa je bilo v celoti očiščeno,

E.  ker je kljub temu ocenjeno, da so po svetu na več kot 200 000 km2 (kar ustreza površini Senegala) postavljene mine in neeksplodirana eksplozivna sredstva,

F.  ker to pomeni, da so v več kot 90 državah še vedno postavljene mine in neeksplodirana eksplozivna sredstva, od tega jih ima 56 težave s protioklepnimi minami in vsaj 25 z neeksplodiranim kasetnim strelivom,

G.  ker se je število zabeleženih žrtev zmanjšalo z 11.700 (2002) na 5.751 (2006),

H.  ker se število nezabeleženih žrtev kopenskih min in neeksplodiranih eksplozivnih sredstev kljub temu še vedno giba med 15.000 in - 20.000 na leto,

I.  ker se je prvič zgodilo, da je bilo več min uničenih in odstranjenih kot pa postavljenih,

J.  ker se je vladna uporaba protipehotnih min še zmanjšala ter se nove mine postavljajo le še v Mjanmaru/Burmi in Rusiji, poleg tega pa so oboroženi nedržavni akterji zmanjšali uporabo pehotnih min ali improviziranih eksplozivnih naprav, čeprav jih v vsaj šestih državah še vedno uporabljajo,

K.  ker se je decembra 2007 35 oboroženih nedržavnih akterjev z aktom o zavezi v okviru Ženevskega poziva k podpori popolne prepovedi protipehotnih min in sodelovanju pri protiminskem delovanju zavezalo, da bodo v celoti opustili uporabo protipehotnih min,

L.  ker je ocenjeno, da ima 78 držav še vedno v zalogah približno 250 milijonov kopenskih min, in ker obstajajo dokazi, da ima več kot 15 držav zaloge protioklepnih min, trinajst držav, ki k ottawski konvenciji niso pristopile, pa še vedno proizvaja protipehotne mine ali si pridržuje pravico do njihove proizvodnje,

M.  ker je treba zaloge protipehotnih min čim prej uničiti, po možnosti pred iztekom štiriletnega roka, ki ga določa ottawska konvencija,

N.  ker mora še devet držav pogodbenic ottawske konvencije svoje zaloge uničiti v štirih letih od pristopa h konvenciji,

O.  ker je treba še posebej podpirati države iz ottawske konvencije, da se čim več držav pogodbenic spodbudi k izpolnjevanju obveznosti, da v desetih letih od pristopa h konvenciji odstranijo vse mine,

P.  ker je mednarodna skupnost za program protiminskega delovanja (odstranjevanje min in pomoč žrtvam) od začetka devetdesetih let namenila več kot 3,4 milijarde USD, Evropska unija pa je za to porabila približno 335 milijonov EUR,

Q.  ker so se ne glede na izdatki za tovrstne programe po svetu zmanjšali na 250 milijonov EUR v letu 2005, proces pa je kljub povečanju na 316 milijonov EUR v letu 2006 veliko prepočasen,

R.  ker se je Evropska unija zavezala k dolgoročnemu vodenju in financiranju protiminskega delovanja, da bi dosegla vsesplošno uporabo in izvajanje pogodbe,

S.  ker je Komisija v letu 2007 namenila 33 milijonov EUR za protiminsko delovanje v 10 državah (Belorusiji, Bosni in Hercegovini, Kambodži, Cipru, Etiopiji, Gvineji Bissau, Jordaniji, Libanonu, Senegalu in Sudanu),

T.  ker strateški dokument 2005–2007 poudarja koristi, ki bi jih imela posebna proračunska vrstica za protipehotne mine, da bi zagotovila "odziv na hude in nenačrtovane potrebe", "povečanje učinkovitosti in uspešnosti protiminskega delovanja, ki poteka v okviru dolgoročnih humanitarnih in družbenogospodarskih razvojnih programov" v primerih, ko "strateški dokumenti držav, nacionalni okvirni programi ali ustrezni instrumenti pravno ne morejo podpirati dejavnosti, povezanih s protipehotnimi minami, ali v primerih politične občutljivosti ali interesa Evropske skupnosti", in nudila podporo nevladnim organizacijam,

U.  ker je konec leta 2006 proračunsko vrstico za protipehotne mine nadomestil instrument za stabilnost, saj se strategija in načrtovanje protiminskega delovanja EU zaključita konec tega leta, nasledilo ga pa bo načrtovanje, ki ga bodo skoraj v celoti opravile delegacije Evropske unije na podlagi smernic, ki jih bo pripravila Komisija, in z vključitvijo protiminskega delovanja v strateške dokumente držav in regij; ker bodo poleg tega od min prizadeti partnerji ES določili kakšen pomen bo pripisan protiminskemu delovanju na skupnem seznamu prednostnih nalog pomoči v vlogah za finančno pomoč, ki jih bodo predložili Komisiji,

V.  ker so kljub trditvam Komisije, da še vedno trdno podpira ottawsko konvencijo, prihodnje stopnje financiranja protiminskega delovanja EU zaskrbljujoče,

W.  ker je treba izboljšati pomoč žrtvam in njihovo družbeno-gospodarsko reintegracijo, kot je določeno v členu 6 ottawske konvencije; ker naj bi bilo na svetu med 450 000 in 500 000 ljudi, ki so preživeli nesrečo z zemeljsko mino ali neeksplodiranim protipehotnim strelivom, število teh ljudi, ki potrebujejo skrbstvo in rehabilitacijo, pa se povečuje; ker so tri četrtine zabeleženih smrtnih žrtev civilisti, od teh pa je 34 % otrok,

X.  ponovno opozarja, da je treba okrepiti mednarodno humanitarno pravo v zvezi s protioklepnimi minami, ki naj bi bilo vzpostavljeno s skupino vladnih strokovnjakov v okviru konvencije o nekaterih vrstah klasičnega orožja, pri čemer pa je treba upoštevati, da protioklepne mine opremljene z občutljivim vžignim mehanizmom in sprožilnimi mehanizmi, ki se lahko sprožijo nenačrtovano, konvencija že prepoveduje, saj pomenijo smrtno nevarnost za prizadeto prebivalstvo, humanitarne delavce in tudi osebje, ki odstranjuje mine;

X.  je zaskrbljen, ker zmanjkuje časa za 29 držav, ki morajo v letu 2009 ali 2010 podpisati pogodbe o odstranjevanju min, in še posebej opozarja, da neka država članica EU še vedno ni začela z odstranjevanjem min kljub obveznostim iz pogodbe o dokončanju odstranjevanja do leta 2009, neka druga država članica pa je ukrepe začela šele oktobra,

Z.  opaža, da je le 1 odstotek celotnih sredstev za protiminsko delovanje namenjen financiranju pomoči preživelih in da je zadovoljevanje potreb preživelih in spoštovanje njihovih pravic nezadostno; ker vsaj 13 držav nujno potrebuje nove ali dodatne programe za izobraževanje o nevarnosti min,

1.  poziva vse države, naj podpišejo in ratificirajo ottawsko konvencijo, da se doseže skupni cilj, namreč svet brez min;

2.  še posebej poudarja, kako pomembno je, da ottawsko konvencijo podpišejo in ratificirajo ZDA, Rusija, Kitajska, Pakistan in Indija;

3.  spodbuja obe državi članici EU, ki še nista pristopili h konvenciji ali dokončali procesa ratifikacije, naj to storita pred naslednjo konferenco o pregledu izvajanja ottawske konvencije, ki bo potekala leta 2009;

4.  poziva vse oborožene nedržavne akterje, naj spoštujejo humanitarno normo, določeno v ottawski konvenciji, tako da prenehajo s proizvodnjo in uporabo protipehotnih zemeljskih min ter podpišejo v okviru ženevskega poziva akt o zavezi;

5.  poziva Svet, države članice in države kandidatke, naj takoj začnejo priprave na konferenco o pregledu izvajanja ottawske konvencije za leto 2009 in oblikujejo predloge za načrtovano skupno ukrepanje na tem področju;

6.  poziva vse države podpisnice, naj hitro in v celoti izvršijo svoje obveze iz ottawske konvencije;

7.  poziva vse države članice, države kandidatke in države podpisnice ottavske konvencije, naj vztrajajo, da je vsaka mina, ki lahko eksplodira zaradi navzočnosti, bližine ali dotika osebe, protipehotna mina, ki je s konvencijo prepovedana. To zlasti pomeni, da so mine z različnim aktiviranjem, kot so vžigalniki na nastop, na poteg in daljinsko aktivirani vžigalniki, poleg nizkopritisnih vžigalnikov, sprožilnih mehanizmov in podobnih vžigalnikov, prepovedane za države podpisnice konvencije;

8.  zahteva, naj države članice in države kandidatke takoj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da se bodo protioklepne mine, ki lahko eksplodirajo zaradi navzočnosti, bližine ali dotika osebe, uničile v skladu z določbami ottawske konvencije;

9.  poziva Komisijo, naj z razpoložljivimi instrumenti in vso odločnostjo zagotovi kontinuiteto svojih prizadevanj za finančno pomoč skupnostim in posameznikom, ki so bili žrtve zemeljskih min, in sicer tudi na ozemljih, ki jih nadzirajo ali pa imajo nad njimi vpliv oboroženi nedržavni akterji. Poziva Komisijo, naj na začetku leta 2008 v Parlamentu pojasni svoje ukrepe na tem področju;

10.  poziva Komisijo, naj ponovno vključi posebno proračunsko vrstico o protipehotnih minah za financiranje protiminskega delovanja, pomoči žrtvam in zahtevanega uničenja zalog držav pogodbenic, kar se ne more financirati iz novih finančnih instrumentov; poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna sredstva po letu 2007;

11.  poziva Komisijo, naj ohrani zadostno število delovnih mest, da zagotovi učinkovito izvajanje svoje politike o prepovedi protipehotnih min. Zagotovi naj tudi, da bo protiminsko delovanje izrecno vključeno v načrte državne strategije in nacionalne usmeritvene programe držav pogodbenic, ki imajo težave z minami, in spremlja celotno financiranje protiminskega delovanja z različnimi finančnimi instrumenti;

12.  poziva države pogodbenice, zlasti države članice EU in države kandidatke, naj zagotovijo, da bo njihovo financiranje odstranjevanja min prispevalo k razvoju nacionalnih zmožnosti za to, tako pa bo zagotovljena kontinuiteta teh dejavnosti, dokler ne bodo prečiščena vsa znana minska polja ali področja, za katera se sumi, da so minska polja;

13.  poziva Svet in Komisijo, naj še naprej podpirata prizadevanja, da bi oboroženi nedržavni akterji prenehali uporabljati zemeljske mine, kar pa ne pomeni, da s tem podpirata ali priznata legitimnost teh nedržavnih akterjev ali njihovih dejavnosti;

14.  poziva države, ki imajo težave z minami, in mednarodne donatorje, naj namenijo več pozornosti fizični in gospodarski rehabilitaciji preživetih, saj so njihove potrebe nezadostno obravnavane;

15.  poziva pristojne odbore naj strogo nadzirajo izvajanje konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju ter sodelujejo na njenih sejah, poročajo o pobudah držav članic in držav kandidatk o zemeljskih minah in o drugih mednarodnih ukrepih glede min;

16.  ponovno opozarja, da so se vse države podpisnice ottawske konvencije zavezale, da ne bodo nikoli in pod nobenim pogojem pomagale, spodbujale ali na kakršen koli način napeljevale k sodelovanju pri prepovedanih dejavnostih v državah podpisnicah konvencije;

17.  poziva države podpisnice, naj zagotovijo, da finančne institucije, ki delujejo na njihovih ozemljih in/ali ki morajo delovati v skladu z zakonodajo teh držav ne bodo vlagala v podjetja, ki so vpletena v proizvodnjo, skladiščenje ali prevoz zemeljskih min;

18.  poziva EU, države članice in države kandidatke, naj prepovejo vse vrste posredne ali neposredne finančne pomoči zasebnih ali javnih finančnih institucij, ki delujejo na njihovem ozemlju in/ali morajo delovati v skladu z zakonodajo držav članic ali EU, za podjetja, ki sodelujejo pri proizvodnji, skladiščenju ali prevozu zemeljskih min; meni, da bi morala biti ta prepoved vključena v evropsko in nacionalno zakonodajo;

19.  poziva EU, države članice in države kandidatke, naj prepovejo vse vrste posredne ali neposredne finančne pomoči zasebnih ali javnih finančnih institucij, ki delujejo na njihovem ozemlju in/ali morajo delovati v skladu z zakonodajo držav članic ali EU, za podjetja, ki sodelujejo pri proizvodnji, skladiščenju ali prevozu zemeljskih min; meni, da bi morala biti ta prepoved vključena v evropsko in nacionalno zakonodajo;

20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.