PREDLOG RESOLUCIJE
23.1.2008
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagata Tobias Pflüger in Vittorio Agnoletto
v imenu skupine GUE/NGL
o Iranu
B6‑0054/2008
Resolucija Evropskega parlamenta o Iranu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih med EU in Iranom in o kršitvah človekovih pravic v tej državi,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker poudarja resnost vojaške in politične razsežnosti konflikta v zvezi z iranskim jedrskim vprašanjem; ker je izredno zaskrbljen zaradi resnične nevarnosti, da bo v bližnji prihodnosti Bližnji in Srednji vzhod razdejala nova vojna, ki bo ogrozila tudi svetovni mir in stabilnost;
B. ker pozdravlja prizadevanja Mednarodne agencije za atomsko energijo s sedežem na Dunaju in še posebej njenega generalnega sekretarja in Nobelovega nagrajenca za mir Mohameda El Baradeja, da bi dosegli mirno rešitev konflikta s pogajanji v okviru veljavnih mednarodnih pogodb, ki priznavajo pravico vsake suverene države do financiranja nevojaških jedrskih dejavnosti, hkrati pa postavljajo zahtevo po učinkovitih kontrolah Mednarodne agencije za atomsko energijo za preprečevanje kakršnekoli uporabe obogatenega urana in/ali plutonija v vojaške namene;
1. zahteva okrepitev naporov, da bi s pogajanji prišli do splošne in pravične rešitve iranskega jedrskega vprašanja, in sicer ob upoštevanju pravice Irana do izvajanja jedrskih dejavnosti v miroljubne namene in ob resničnih zagotovilih te države o miroljubnosti svojega jedrskega programa; poziva države članice Evropske unije s sedežem v Varnostnem svetu, naj si prizadevajo, da bo Varnostni svet prenehal obravnavati iransko vprašanje, ki naj se ga začne reševati s pogajanji v okviru pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;
2. je trdno prepričan, da se lahko z dialogom in diplomatskimi prizadevanji poišče dobre in dolgoročne rešitve iranskega vprašanja, še posebej v multilateralnem okviru pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju;
3. poudarja pomen predlogov, ki jih je že večkrat podal generalni sekretar Mednarodne agencije za atomsko energijo in Nobelov nagrajenec Mohamed El Baradej. Ti govorijo o normalizaciji političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med Iranom in mednarodno skupnostjo, med drugimi ZDA, v zameno za dolgotrajno rešitev iranskega jedrskega vprašanja; je zaskrbljen nad stališčem Washingtona in Londona, ki sta očitno bolj prepričana v neizogibnost vojaškega spopada kot pa v iskanje politične rešitve konflikta;
4. zavrača vojno kot sredstvo za rešitev iranskega jedrskega vprašanja in nadalje zavrača vse poskuse, še posebej poskuse Busheve administracije, da bi, kot v primeru Iraka, oblikovali mednarodno koalicijo, pripravljeno za vojaško posredovanje v Iranu;
5. je seznanjen z nedavno objavljenim skupnim poročilom ameriških varnostnih agencij in služb, med njimi CIA, ki nedvoumno govori o tem, da so iranske oblasti leta 2003 prenehale z vsemi vojaškimi jedrskimi programi, zaradi česar je Iran prenehal predstavljati očitno in takojšnjo nevarnost, ki bi upravičevala vojaško posredovanje, kot ga zagovarja ameriški predsednik Bush;
6. je izredno zaskrbljen nad odzivom predsednika Busha, ki je zanikal vsebino omenjenega poročila in zavzel stališče v popolnem nasprotju s priporočili poročila, pri čemer je njegov edini cilj vojaška rešitev iranskega vprašanja in to v luči ameriških predsedniških volitev konec leta 2008;
7. ocenjuje, da ponuja to poročilo, ki ga je pripravilo 17 ameriških agencij, novo, edinstveno in resnično priložnost, da se iransko jedrsko vprašanje znova umesti v politično-institucionalni okvir, ki je edini možen in ki vključuje Mednarodno agencijo za atomsko energijo in Združene narode; od Evropske unije in njenega visoka predstavnika za zunanjo politiko Solane zahteva, da takoj sprožita politično in diplomatsko pobudo pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko energijo in v soglasju z Arabsko ligo, da se bo o iranskem jedrskem vprašanju znova začelo razpravljati na Dunaju v multilateralnem okviru, okrepljenem s poroštvi, ki jih ponujajo mednarodne pogodbe s tega področja;
8. pri tem od iranske vlade zahteva, da mednarodni javnosti takoj posreduje dokaze o svoji resnični pripravljenosti za dosego dolgotrajne politične rešitve jedrskega vprašanja, še zlasti tako, da dovoli takojšnjo in brezpogojno vrnitev inšpektorjev Mednarodne agencije za atomsko energijo na svoje ozemlje, in sicer v skladu z načelom, da ima vsaka država pravico do civilnih jedrskih dejavnosti, vendar le ob neodvisnih preverjanjih, da se obogatenega urana in plutonija ne uporablja v vojaške namene;
9. obsoja poskuse, da se jedrsko vprašanje na kakršenkoli način uporablja za ideološko propagando ali grožnje regionalni stabilnosti, pri čemer še zlasti obsoja nesprejemljive izjave iranskega predsednika Ahmadinedžada glede obstoja izraelske države in možnosti iranskega napada na Afganistan in druge države v regiji; poudarja, da je manipuliranje iranskega predsednika v zvezi z jedrskim vprašanjem na nek način sorazmerno, kot kaže javno mnenje v državi, z njegovo naraščajočo politično osamitvijo, saj se za manipuliranjem skriva njegova nezmožnost, da bi svojemu narodu ponudil demokratičen in gospodarski razvoj;
10. izraža podporo vsem demokratičnim političnim silam in civilni družbi v Iranu, še posebej ženskim in študentskim združenjem, ki se nenasilno borijo za demokracijo in človekove pravice in to navkljub naraščajočemu zatiranju; v zvezi s tem izpostavlja svoje številne resolucije in jih potrjuje;
11. je seznanjen z nedavnimi razsodbami Sodišča Evropskih skupnosti in londonskega sodišča, ki ostro kritizirajo način, na katerega so pristojni organi Evropske unije oblikovali „črno listo” terorističnih organizacij in oseb, in ki, natančneje, zahtevajo, da se s seznama črta organizacije iranske opozicije; opozarja, da je enako stališče sprejela tudi parlamentarna skupščina Sveta Evrope; od Sveta zahteva, da sprejme ukrepe za spoštovanje teh odločitev, ki očitno dvomijo o ustreznosti politične in pravne osnove za oblikovanje črne liste; zahteva, da se ta seznam odpravi;
12. želi Mohameda El Baradeja povabiti, da Evropskemu parlamentu predstavi svoj splošen predlog za dolgotrajno rešitev iranskega jedrskega vprašanja; slovensko predsedstvo Evropski uniji pa poziva, naj ga uradno podpre v njegovih prizadevanjih, da bi se izognili govorici orožja in spopadom, ki jih zagovarjajo ZDA;
13. ponavlja svojo zahtevo po doslednem izvajanju pogodbe o neširjenju jedrskega orožja; od vseh držav zahteva, da jo podpišejo in dokončno prekinejo z vojaškimi jedrskimi dejavnostmi; poudarja, da se strinja z zamislijo o oblikovanju sredozemske regije brez jedrskega orožja, pri čemer bi morale pogodbo o neširjenju jedrskega orožja podpisati vse države Bližnjega vzhoda;
14. je prepričan, da je sedanja in prihodnja verodostojnost Evropske unije odvisna od njenega političnega in nevojaškega obravnavanja iranske krize, kakor je bilo to v primeru britansko-ameriške vojne proti Iraku; zato od visokega predstavnika Javierja Solane zahteva, naj bo glasnik resnično evropskih pobud, ki ne bodo podrejene strateškim interesom ZDA in ki bodo upoštevale dejstvo, da imajo EU in njene države članice, če želijo, na voljo gospodarska in trgovinska sredstva, da pri tem vprašanju zavzamejo resnično evropsko stališče;
15. opozarja na pristojnosti in odgovornosti držav članic EU glede zunanje, obrambne in energetske politike in od njih zahteva, da v zvezi z iranskim vprašanjem skupaj z visokim predstavnikom EU sprejmejo skupno in usklajeno stališče;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, parlamentu in vladi Islamske republike Iran ter generalnim sekretarjem ZN, Mednarodne agencije za atomsko energijo in Arabske lige.