PREDLOG RESOLUCIJE

23.1.2008

za zaključek razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Romano Maria La Russa, Konrad Szymański in Adam Bielan
v imenu skupine UEN
o Iranu

B6‑0057/2008

Resolucija Evropskega parlamenta o Iranu

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, ki se nanašajo na jedrsko vprašanje in človekove pravice, zlasti resolucij s 25. oktobra 2007, 16. novembra 2006, 15. februarja 2006, 17. novembra 2005, 13. oktobra 2005, 13. januarja 2005 in 28. oktobra 2004,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2007,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1747 z dne 24. marca 2007, št. 1737 z dne 27. decembra 2006 in št. 1696 z dne 31. julija 2006 o iranskem jedrskem programu,

–  ob upoštevanju sklepov iz delovnega načrta, o katerem je Mednarodna agencija za jedrsko energijo dosegla soglasje z iranskimi oblastmi,

–  ob upoštevanju poročil sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo, zlasti tistega z dne 15. novembra 2007,

–  ob upoštevanju sklepov iz poročila o nacionalni obveščevalni oceni (ang. National Intelligence Estimate) o jedrskih namerah in zmogljivostih Irana,

–  ob upoštevanju sklepov drugega srečanja medparlamentarne delegacije EP-Iran v Teheranu od 7. do 9. decembra 2007,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker Iran ni ustavil dejavnosti bogatenja urana, kot določa sporazum o zaščitnih ukrepih k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja in kot je zahteval varnostni svet Združenih narodov v resolucijah 1747/2007, 1737/2006 in 1696/2006,

B.  ker je vodja delegacije Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradei 12. januarja 2008 izjavil, da so iranske oblasti pristale na zahtevo, da v štirih tednih predložijo ustrezne odgovore na še vedno odprta vprašanja o jedrskih dejavnostih Irana,

C.  ker je, kljub večjemu obsegu posredovanih informacij, resnično in nujno potrebno sodelovaje iranskih oblasti, da bi inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo lahko preverili stanje in dejavnosti v zadevnih objektih ter sledi visoko obogatenega urana, ki so že bile odkrite v nekaterih jedrskih obratih,

D.  ker poročilo o nacionalni obveščevalni oceni ZDA (ang. National Intelligence Estimate), objavljeno 3. decembra 2007, navaja, da je Iran leta 2003 ustavil svoj program jedrskega oboroževanja in da ga do sredine leta 2007 ni ponovno začel, kar dejansko dokazuje obstoj načrta za proizvodnjo jedrskega orožja, pri čemer ne gre izključiti možnosti, da bi visoko obogaten uran lahko v prihodnosti služil morebitni uporabi v jedrskem orožju,

E.  ker se položaj človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Iranu v zadnjih dveh letih in pol – in sicer od zadnjih predsedniških volitev leta 2005 – postopoma slabša, kljub temu, da je država podpisala mednarodne sporazume o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

F.  ker se je v letu 2007 znatno povečalo število usmrtitev (preko 320), tudi mladoletnikov, z javnimi obešanji in kamenjanjem na podlagi šeriatskega prava,

G.  ker se v Iranu redno kršijo celo najbolj temeljne človekove pravice, s čimer je prizadeto človekovo dostojanstvo,

H.  ker sedanja ostra represija prizadene vse sektorje družbe: politične nasprotnike, študente, novinarje, profesorje, ženske, sindikaliste in pripadnike narodnostnih in verskih manjšin, ki so na splošno obtoženi „delovanja proti sistemu“,

I.  ker se je številne univerzitetne študente, ki pripadajo gibanju Utrditev enotnosti (ang. Consolidation of Unity) in aktivistke, ki pripadajo gibanju za pravice žensk, preganjalo in se z njimi slabo ravnalo, sedaj pa so zaprti v posebnih zaporih,

1.  meni, da iranski jedrski program in dejavnosti bogatenja urana predstavljajo resno grožnjo mednarodni skupnosti, kot navajajo resolucije varnostnega sveta Združenih narodov 1747, 1737 in 1696;

2.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi ravnanja iranskih oblasti, ki niso spoštovale mednarodnih sporazumov in dodatnega protokola o prekinitvi bogatenja urana, ki ni namenjen uporabi za civilne namene;

3.  poziva Iran, naj izpolni priporočila Mednarodne agencije za jedrsko energijo in dovoli inšpekcije jedrskih objektov, ki so potrebne, da se preveri njihove zmogljivosti in obseg jedrskih dejavnosti;

4.  ponovno potrjuje svojo popolno podporo odločitvi, ki jo je pet ministrov za zunanje zadeve držav članic varnostnega sveta Združenih narodov sprejelo na srečanju v Berlinu, 22. januarja 2008;

5.  poziva države članice EU, naj v svojih odnosih z Iranom ne ublažijo svojih stališč, naj nastopajo enotno in še naprej izvajajo odločen pritisk, vendar naj obenem spodbujajo dialog;

6.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja človekovih pravic v Iranu v zadnjih letih in poziva iranske oblasti, naj spoštujejo svoje obveznosti v skladu z mednarodnimi pravili in instrumenti s področja človekovih pravic, ki jih je Iran ratificiral, ter naj spodbujajo univerzalne vrednote in vsem posameznikom zagotavljajo pravico do uveljavljanja svojih državljanskih pravic in političnih svoboščin;

7.  opozarja iransko vlado, da bi morala kot podpisnica mednarodnih sporazumov o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah zagotavljati temeljne človekove pravice, zlasti svobodo mnenja, ter poziva k takojšnji izpustitvi vseh, ki so zaprti zaradi ugovora vesti;

8.  ostro obsoja smrtne obsodbe in usmrtitve v Iranu, zlasti mladoletnikov in tistih, ki so kazniva dejanja zagrešili kot mladoletniki, ter poziva iranske oblasti, naj spoštujejo pravna jamstva, ki jih mladoletnikom priznava mednarodna skupnost, kot je Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah;

9.  izraža globoko zaskrbljenost, ker se je v zadnjem letu dramatično povečala represija nad gibanji civilne družbe v Iranu, in poziva iranske oblasti, naj prenehajo z ostrim zatiranjem študentskega gibanja, zagovornikov pravic žensk, aktivistov kampanje Milijon podpisov, zagovornikov pravic manjšin, intelektualcev, učiteljev, novinarjev in sindikalistov;

10.  nujno poziva iranske oblasti, naj iz kazenskega zakonika odstranijo vsako obliko mučenja in druge oblike surovega ravnanja, kaznovanja ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja ter naj obrambi v sodnih postopkih zagotovijo vse pravice;

11.  izraža razočaranje, ker je Svet zavrnil ukrepanje na podlagi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. decembra 2006 o organizaciji People's Mojahedin Organization of Iran, in ker ni upošteval nedavne sodbe sodišča v Združenem kraljestvu z dne 30. novembra 2007, s katero je to razveljavilo opredelitev te organizacije kot teroristične; poziva Svet, naj to gibanje odstrani s svojega seznama terorističnih organizacij;

12.  poudarja, da je prihodnost sporazumov o sodelovanju in trgovini med EU in Iranom odvisna od sprememb položaja človekovih pravic v Iranu, pa tudi od popolnega sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, da se zagotovi miroljubna narava ciljev jedrskega programa;

13.  poziva Komisijo, naj predstavi poročilo o perspektivi odnosov med EU in Iranom, ter naj preuči, kako bi lahko ponovno začeli dialog o človekovih pravicah, da bi vplivali na pogajanja o sporazumu o sodelovanju in trgovini; sklenitev slednjega je namreč odvisna izključno od napredka na področju človekovih pravic in na jedrskem področju;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretariatu Združenih narodov, varnostnemu svetu Združenih narodov, odboru Združenih narodov za človekove pravice, predsedniku iranskega vrhovnega sodišča ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.