PREDLOG RESOLUCIJE
14.5.2008
v skladu s členom 108(5) poslovnika,
ki ga predlagata Annemie Neyts-Uyttebroeck in Elizabeth Lynne
v imenu skupine ALDE
o orožju z (osiromašenim) uranom in njegovih posledicah za zdravje ljudi in okolje – globalni prepovedi uporabe tovrstnega orožja naproti
B6‑0219/2008
Resolucija Evropskega parlamenta o orožju z (osiromašenim) uranom in njegovih posledicah za zdravje ljudi in okolje – globalni prepovedi uporabe tovrstnega orožja naproti
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o škodljivih posledicah uporabe urana (tudi osiromašenega urana) v konvencionalnem strelivu,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 62/30 z naslovom Posledice uporabe oborožitve in streliva, ki vsebuje osiromašeni uran, z dne 5. decembra 2007, v kateri se poudarjajo skrbi glede vojaške uporabe osiromašenega urana in pozivajo države članice Združenih narodov, naj ponovno preučijo nevarnosti za zdravje, ki jih predstavlja uporaba orožja z uranom,
– ob upoštevanju končnega poročila odbora, ustanovljenega za pregled Natovega bombardiranja Zvezne republike Jugoslavije, tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in zaključkov v tem poročilu, ki se nanašajo na uporabo projektilov z osiromašenim uranom[1],
– ob upoštevanju člena 108(5) svojega poslovnika,
A. ker je v sodobnem vojskovanju razširjena uporaba (osiromašenega) urana, tako v obliki streliva za utrjene cilje v podeželskem in mestnem okolju kot v obliki utrjene oklepne zaščite pred raketnimi in artilerijskimi napadi,
B. ker vse od prve vojne proti Iraku, ko so zavezniške sile uporabile takšno orožje, obstaja resna zaskrbljenost glede radiološke in kemične strupenosti zelo majhnih delcev urana, ki nastanejo, ko tovrstno orožje zadene trden cilj; ker je bila izražena tudi resna zaskrbljenost glede kontaminacije tal in podzemnih voda z izstreljenimi naboji, ki so zgrešili cilj,
C. ker obstajajo številna jasna pričevanja o škodljivih in pogosto smrtonosnih posledicah, tako pri vojaškem osebju kot pri civilistih, čeprav znanstvene raziskave doslej še niso odkrile prepričljivih dokazov o škodljivosti, kar je deloma posledica nepripravljenosti vojaških oblasti, da bi dovolile neodvisne in pravočasne raziskave,
D. ker je v zadnjih letih prišlo do velikega napredka, kar zadeva razumevanje okoljskega in zdravstvenega tveganja, ki ga predstavlja osiromašeni uran, in ker je skrajni čas, da se mednarodni vojaški standardi uskladijo s tem napredkom,
E. ker je uporaba osiromašenega urana pri vojskovanju v nasprotju s temeljnimi pravili in načeli, ki so zajeta v kodificiranem in običajnem mednarodnem, humanitarnem in okoljskem pravu,
F. ker je nenehno pozival,
- (a)naj se razišče uporaba urana v konvencionalnem strelivu pri vojaških operacijah na Balkanu, v Iraku, Afganistanu in v drugih regijah ter njegovih posledicah za vojaško osebje ter civiliste in njihova zemljišča,
- (b)naj se vzpostavi moratorij vseh držav članic EU in Nata, dokler ne bodo znani izsledki teh raziskav,
- (c)naj se deluje v smeri mogoče uvedbe popolne prepovedi uporabe (osiromašenega) urana v konvencionalnem strelivu,
1. poziva države članice, naj spoštujejo svojo zavezo v okviru resolucije 62/30 generalne skupščine Združenih narodov, sprejete 5. decembra 2007, in predložijo poročilo s svojimi stališči o posledicah uporabe oborožitve in streliva, ki vsebuje osiromašeni uran;
2. priporoča, naj visoki predstavnik EU v revidirano evropsko varnostno strategijo vključi sklicevanje na potrebo po prepovedi uporabe streliva z osiromašenim uranom;
3. zahteva, da Svet in Komisijo začneta temeljito preiskavo o uporabi osiromašenega urana v vseh regijah, v katere je bilo v okviru mednarodnih operacij napoteno evropsko vojaško in civilno osebje; poziva tako Nato kot ZDA, naj se dejavno vključita v te raziskave ter jim ponudita podporo in sodelovanje;
4. poziva države članice, Svet in Komisijo, naj svojemu vojaškemu in civilnemu osebju zagotovijo celovite informacije o tem, ali obstaja možnost, da je bil osiromašeni uran uporabljen na področju, kjer delujejo, ali da tam utegne biti uporabljen; v skladu s tem zahteva, da se sprejmejo zadostni zaščitni ukrepi v primeru uporabe nevarnega streliva;
5. poziva države članice, naj v operacijah evropske varnostne in obrambne politike ne uporabljajo orožja z osiromašenim uranom;
6. poziva države članice, Svet in Komisijo, naj oblikujejo okoljski popis območij, ki so kontaminirana z osiromašenim uranom (tudi strelišča), in naj zagotovijo celovito podporo – tudi finančno – projektom, ki bi lahko pomagali žrtvam in njihovim sorodnikom, pa tudi za operacije čiščenja prizadetih območij, če se potrdijo škodljive posledice za zdravje ljudi in okolje;
7. poziva države članice EU in države Nata, naj ohranijo prepoved uporabe (osiromašenega) urana v konvencionalnem strelivu ali si prizadevajo za njeno uvedbo ter naj sistematično zaustavijo proizvodnjo in javno naročanje tovrstne oborožitve;
8. poziva države članice in Svet, naj prevzamejo vodilno vlogo pri prizadevanjih za mednarodni sporazum – prek Združenih narodov ali prek „koalicije voljnih“ – za uvedbo prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja, prenosa, testiranja in uporabe orožja z uranom, pa tudi za uničenje ali recikliranje obstoječih zalog;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Natu in Parlamentarni skupščini Nata, Združenim narodom, Mednarodnemu rdečemu križu, Svetovni zdravstveni organizaciji in Mednarodnemu zavezništvu za prepoved orožja z osiromašenim uranom.
- [1] http://www.un.org/icty/pressreal/nato061300.htm#IVA2