PREDLOG RESOLUCIJE
14.5.2008
v skladu s členom 108(5) poslovnika,
ki ga predlagajo Tobias Pflüger, Willy Meyer Pleite in Adamos Adamou
v imenu skupine GUE/NGL
o orožju z (osiromašenim) uranom in njegovih posledicah za zdravje ljudi in okolje – globalni prepovedi uporabe tovrstnega orožja naproti
B6‑0230/2008
Resolucija Evropskega parlamenta o orožju z (osiromašenim) uranom in njegovih posledicah za zdravje ljudi in okolje – globalni prepovedi uporabe tovrstnega orožja naproti
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih resolucij s 17. januarja 2001, 13. februarja 2003 in 17. novembra 2005 o škodljivih posledicah uporabe urana (tudi osiromašenega urana) v konvencionalnem orožju, v katerih poziva k
- (a)temeljitim preiskavam – o njihovih izsledkih se poroča Parlamentu – glede njegove uporabe v vojaških operacijah na Balkanu, v Iraku, Afganistanu in v drugih regijah ter njegovih posledicah za vojaško osebje ter civiliste in njihova zemljišča,
- (b)uveljavitvi moratorija vseh držav članic EU in Nata v skladu s previdnostnim načelom EU,
- (c)uvedbi globalnega moratorija s ciljem popolne prepovedi,
– ob upoštevanju govora generalnega sekretarja Združenih narodov ob svetovnem dnevu preprečevanja izkoriščanja okolja v vojnah in oboroženih spopadih (6. novembra 2002), v katerem je izjavil, da, „četudi mednarodne konvencije urejajo jedrsko, kemično in biološko orožje, nove tehnologije, kot je strelivo z osiromašenim uranom, ogrožajo okolje“,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 62/30 z naslovom Posledice uporabe oborožitve in streliva, ki vsebuje osiromašeni uran, z dne 5. decembra 2007, ki je bila sprejeta z veliko večino in v kateri se poudarjajo skrbi glede vojaške uporabe osiromašenega urana in pozivajo države članice Združenih narodov, naj ponovno preučijo nevarnosti za zdravje, ki jih predstavlja uporaba orožja z uranom,
– ob upoštevanju člena 108(5) svojega poslovnika,
A. ker je v sodobnem vojskovanju razširjena uporaba (osiromašenega) urana, tako v obliki streliva za utrjene cilje v podeželskem in mestnem okolju kot v obliki utrjene oklepne zaščite pred raketnimi in artilerijskimi napadi,
B. ker vse od prve vojne proti Iraku, ko so zavezniške sile uporabile takšno orožje, obstaja resna zaskrbljenost glede radiološke in kemične strupenosti zelo majhnih delcev urana, ki nastanejo, ko tovrstno orožje zadene trden cilj; ker je bila izražena tudi resna zaskrbljenost glede kontaminacije tal in podzemnih voda z izstreljenimi naboji, ki so zgrešili cilj,
C. ker obstajajo številna pričevanja o škodljivih in pogosto smrtonosnih posledicah tako pri vojaškem osebju (na primer italijansko osebje, ki se vrača z Balkana; vojaško osebje, ki se vrača s Kosova) kot pri civilistih (na primer pri nosečih ženskah in njihovih iznakaženih otrocih v Iraku), čeprav znanstvene raziskave doslej še niso odkrile prepričljivih dokazov o škodljivosti, kar je deloma posledica nepripravljenosti vojaških oblasti, da bi dovolile neodvisne in pravočasne raziskave,
D. ker je v zadnjih letih prišlo do velikega napredka, kar zadeva razumevanje okoljskega in zdravstvenega tveganja, ki ga predstavlja osiromašeni uran, in ker je skrajni čas, da se mednarodni vojaški standardi uskladijo s tem napredkom,
E. ker je uporaba osiromašenega urana pri vojskovanju v nasprotju s temeljnimi pravili in načeli, ki so zajeta v kodificiranem in običajnem mednarodnem, humanitarnem in okoljskem pravu,
1. poziva države članice, naj izpolnijo odstavek 1 resolucije Združenih narodov, sprejete 5. decembra 2007, in pred koncem 63. seje generalne skupščine Združenih narodov (avgusta/septembra 2009) predložijo poročilo s svojimi stališči o posledicah uporabe oborožitve in streliva, ki vsebuje osiromašeni uran;
2. priporoča, naj visoki predstavnik EU v prihodnjo revizijo evropske varnostne strategije vključi potrebo po prepovedi proizvodnje in uporabe streliva z osiromašenim uranom;
3. zahteva, da Svet in Komisijo začneta temeljito preiskavo o uporabi osiromašenega urana v vseh regijah, v katere je bilo v okviru mednarodnih operacij napoteno evropsko vojaško in civilno osebje; poziva tako Nato kot ZDA, naj tem študijam ponudita celovit prispevek;
4. poziva države članice, naj v okviru prihodnjih operacij evropske varnostne in obrambne politike ne uporabljajo orožja z osiromašenim uranom in naj ne napotijo vojaškega in civilnega osebja v regije, za katere ni mogoče zagotoviti, da tam ni bil oziroma ne bo uporabljen osiromašeni uran – na primer Kosovo;
5. poziva države članice, Svet in Komisijo, naj svojemu vojaškemu in civilnemu osebju v misijah, pa tudi njihovim poklicnim organizacijam, zagotovijo celovite informacije o možnostih, da je bil osiromašeni uran uporabljen na področju, kjer delujejo, ali tam utegne biti uporabljen, ter naj sprejmejo zadostne zaščitne ukrepe;
6. poziva države članice, Svet in Komisijo, naj oblikujejo okoljski popis območij, ki so kontaminirana z osiromašenim uranom (tudi strelišča), in naj zagotovijo celovito podporo – tudi finančno – projektom za pomoč žrtvam in njihovim sorodnikom, pa tudi za operacije čiščenja prizadetih območij;
7. poziva vse države članice EU in države Nata, naj ohranijo ali uveljavijo prepoved – ali vsaj moratorij – uporabe orožja z osiromašenim uranom ter sistematično zaustavijo proizvodnjo in javno naročanje tovrstne oborožitve;
8. poziva države članice in Svet, naj prevzamejo vodilno vlogo pri prizadevanjih za mednarodni sporazum – na primer prek Združenih narodov – za uveljavitev prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja, prenosa, testiranja in uporabe orožja z uranom, pa tudi za uničenje ali recikliranje obstoječih zalog;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Natu in Parlamentarni skupščini Nata, Združenim narodom in Programu Združenih narodov za okolje, Euromilu, Mednarodnemu rdečemu križu, Svetovni zdravstveni organizaciji, Mednarodnemu zavezništvu za prepoved orožja z osiromašenim uranom in Iraškemu združenju zdravnikov.