PREDLOG RESOLUCIJE
14.5.2008
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga predlagajo Thierry Cornillet, Danutė Budreikaitė in Niels Busk
v imenu skupine ALDE
o rasti cen živil v EU in državah v razvoju
B6‑0232/2008
Resolucija Evropskega parlamenta o rasti cen živil v EU in državah v razvoju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje prejšnjih resolucij o cenah hrane,
– ob upoštevanju evropskega soglasja o humanitarni pomoči z dne 18. decembra 2007,
– ob upoštevanju sklepov svetovnega vrhunskega srečanja o hrani leta 1996,
– ob upoštevanju potekajočih pogajanj o razvojnem programu iz Dohe,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker svetovno povpraševanje po živilih narašča hitreje od oskrbe, nenazadnje ker se zaradi rasti prebivalstva naglo povečuje povpraševanje zlasti po mesnih in mlečnih izdelkih ter posledično tudi po krmi,
B. ker se zaradi pomanjkanja hrane kaže na obzorju svetovna kriza strukturne narave, ki lahko traja več let in milijone ljudi pahne v negotovost glede preskrbe s hrano,
C. ker so cene hrane, kot tudi cene goriva in prevoza, skokovito narasle, kar je bistveno zmanjšalo kupno moč številnih družbenih slojev v državah v razvoju in agencij za pomoč v hrani,
D. ker številnim državam grozijo hudi družbeni nemiri, ki lahko izbruhnejo po izgredih, povezanih s pomanjkanjem hrane,
E. ker je po ocenah svetovnega programa za hrano v prihodnjih tednih treba zagotoviti dodatna sredstva v višini najmanj 500 milijonov ameriških dolarjev za izvajanje programov, predvidenih za leto 2008,
F. ker Evropska unija v skladu z evropskim soglasjem o humanitarni pomoči z dne 18. decembra 2007 "namerava uresničiti zavezanost humanitarnemu odzivanju s sprostitvijo ustreznih sredstev, namenjenih humanitarni pomoči glede na ocenjene potrebe" (odstavek 38),
G. ker je po izračunih Svetovne banke povečanja cen povzročilo, da se bodo cilji zmanjševanja revščine dosegli sedem let kasneje,
H. ker sta razvoj kmetijstva, namenjenega za proizvodnjo hrane, na jugu in preusmerjanje kmetijstva na severu medsebojno povezana,
I. ker se je v zadnjih štiridesetih letih proizvodnja hrane v Afriki zmanjšala, medtem ko so države, kot je Kitajska, postale pomembne uvoznice živil,
J. ker visoke cene nafte vplivajo na celotno prehrambeno verigo, od gnojil do cen za končnega potrošnika,
K. ker sta pomanjkljiva preskrba zaradi podnebnih razmer (na primer sedemletna suša v južni Afriki) in veliko povpraševanje po biogorivih povzročila porast cen in nenazadnje zaostrila konkurenco med proizvodnjo energije in proizvodnjo hrane,
L. ker v državah, kot so Združene države Amerike, aktivna politika za spodbujanje pridelovanja koruze za proizvodnjo bioetanola neposredno vpliva na cene krme in živil in ker svetovno povpraševanje po hrani raste hitreje kot preskrba z njo,
M. ker so se posojila Svetovne banke za kmetijski sektor od leta 1980 do leta 2007 zmanjšala s 30 % na 12 % in ker so danes za kmetijstvo namenjeni samo štirje odstotki javne razvojne pomoči, čeprav je v številnih državah v razvoju 60 do 80 % prebivalstva odvisno od tega sektorja,
N. ker je v zadnjih desetletjih politika, ki jo vodijo velike mednarodne institucije na področju kmetijskega razvoja, spodbujala gojenje pridelkov za izvoz na škodo pridelkov za proizvodnjo živil in tako onemogočila revnim državam dostop do pravičnega trga,
1. poziva EU, naj izpolni svoje zaveze glede pomoči v hrani in poziva k nujnemu sprejetju svetovnega akcijskega plana za preskrbo držav, ki potrebujejo pomoč;
2. poziva Svet, da nujno okrepi svojo zavezanost razvojnim ciljem tisočletja s ponovno potrditvijo finančnih obveznosti in sprejetjem programa EU za ukrepanje v zvezi s temi cilji na junijskem zasedanju Evropskega sveta, da ne bi prišlo do neuspeha; v tem programu EU za ukrepanje bi morali biti opredeljeni posebni mejniki in ukrepi v časovnem okviru na ključnih področjih, kot so izobraževanje, zdravje, voda, kmetijstvo, rast in infrastruktura, s katerimi bi pomagali zagotoviti uresničitev razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015, zato da bi do tega leta med drugim izkoreninili lakoto;
3. poziva Komisijo in Svet, naj preučita povečanje proračuna za pomoč v hrani v letih 2008 in 2009 ter naj na tem področju sodelujeta z njim; poudarja, da se zaradi tega povečanja ne sme zmanjšati proračun za človekoljubno ali razvojno pomoč;
4. poudarja, da je treba z globalnim sodelovanjem doseči makroekonomski okvir in pobude, potrebne za rešitev problema;
5. meni, da mora biti mednarodna skupnost pri soočenju s temi razmerami enotna in da mora uskladiti svoja prizadevanja v spopadu s strukturnimi vzroki krize;
6. poziva Komisijo, naj pred "zdravstvenim pregledom" skupne kmetijske politike podrobno analizira trende na svetovnem trgu, vključno z vse večjim povpraševanjem po živilih v državah v razvoju;
7. opozarja, da mora biti prednostna naloga razvojnih programov neodvisnost in samozadostnost oskrbe s hrano v revnih državah, in meni, da je regionalno sodelovanje prednostna naloga, kar zadeva zaloge, regulacijo trga ter dostop do semen in vode;
8. meni, da morata biti kmetijstvo in ribogojstvo temeljna kamna razvojnih strategij in da morajo vse države izvajati kmetijske reforme, s čimer bodo povečale učinkovitost svoje proizvodnje živil;
9. meni, da humanitarna pomoč ni resnična rešitev, marveč je potrebna mobilizacija vseh akterjev (EU, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad), zlasti zadevnih držav, za uvrstitev kmetijstva na osrednje mesto razvoja;
10. pozdravlja pobudo Komisije, da oblikuje mehanizem, ki bo prizadetim državam zagotovil sredstva za subvencioniranje živil, s čimer se bo dolgoročno odpravila odvisnost od pomoči;
11. poziva Komisijo in države članice, naj bolje spodbujajo uporabo in proizvodnjo druge generacije bioenergije, ki vključuje predelavo gnojil ter kmetijskih in gozdarskih odpadkov in ne osnovnih kmetijskih proizvodov;
12. poziva Združene države, ki so glavni proizvajalec etanola iz koruze, naj upoštevajo vpliv, ki ga ima takšna politika na svetovni ravni;
13. poziva k nujni sklenitvi kroga pogajanj iz Dohe, da se bo vzpostavilo ravnotežje v mednarodni trgovini kmetijskih proizvodov;
14. poudarja povezavo med finančno krize in krizo zaradi pomanjkanja hrane ter obsoja mednarodne špekulacije; poudarja odločitev Indije, da ustavi trgovino z nekaterimi surovinami in tako prepreči pretirane špekulacije;
15. poudarja pomen ustreznih vlaganj v raziskave, katerih namen je doseči optimalne pridelke v vseh regijah sveta;
16. zlasti poziva k podrobnemu spremljanju razvoja na področju gensko spremenjenih organizmov in javnih razprav o tem;
17. poziva Evropsko komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje trajnostnega kmetijstva, ki bo sposobno prispevati k znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, Svetovni banki, državam G8 in generalni skupščini Združenih narodov.