Predlog resolucije - B6-0301/2008Predlog resolucije
B6-0301/2008

PREDLOG RESOLUCIJE

11.6.2008

k izjavi Evropskega sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga predlagajo Daniel Cohn-Bendit, Bart Staes, Satu Hassi, Hélène Flautre, Marie Anne Isler Béguin in Angelika Beer
v imenu skupine Verts/ALE
o pripravah na 11. vrh EU-Rusija v Hanti Mansijsku 26. in 27. junija 2008

Postopek : 2008/2542(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B6-0301/2008
Predložena besedila :
B6-0301/2008
Sprejeta besedila :

B6‑0301/2008

Resolucija Evropskega parlamenta o pripravah na 11. vrh EU-Rusija v Hanti Mansijsku 26. in 27. junija 2008

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ruski federaciji, zlasti resolucij z dne 26. aprila 2007[1], 10. maja 2007[2], in 13. marca 2008[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2007[4] o vrhu EU-Rusija,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo, ki je začel veljati leta 1997 in potekel konec leta 2007,

–  ob upoštevanju posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker je 7. maja Dmitrij Medvedjev uradno prisegel kot predsednik Ruske federacije; ker je novi predsednik že v prvih urah predsedovanja imenoval nekdanjega predsednika Vladimirja Putina za predsednika vlade, duma pa ga je naslednji dan z veliko večino potrdila,

B.  ker se kljub vse pogostejšim nesporazumom in nezaupanju glede temeljnih političnih vprašanj trgovina in gospodarski odnosi med EU in Rusijo nenehno povečujejo, kar krepi medsebojno povezanost obeh strani,

C.  ker je bil po občutnem napredku glede embarga Rusije na uvoz mesa in drugih kmetijskih izdelkov iz Poljske ter po zagotovilih v zvezi z zaprtjem plinovoda Družba (kar je za Litvo povračilni politični ukrep z ruske strani), nazadnje le sprejet dogovor med državami članicami o dokončnem oblikovanju novega pogajalskega mandata za nov sporazum, ki bo nasledil sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki je potekel konec prejšnjega leta,

D.  ker je za EU izjemno pomembno, da nastopa enotno, pokaže visoko stopnjo notranje solidarnosti in sprejme skupno stališče, za njene države članice pa, da odklonijo pobude Rusije za okrepitev dvostranskih odnosov s tistimi, ki si to najbolj želijo; ker bi po drugi strani države članice morale ravnati odgovorno in nepristransko ter se vzdržati uporabe veta pri celovitih in zapletenih pogajanjih,

E.  ker so bile na nedavnem vrhu Nata v Bukarešti Rusiji ponujene nove koncesije zaradi pridobitve njene podpore za protibalistični raketni ščit, ki ga ZDA nameravajo postaviti na Poljskem in v Republiki Češki; ker bi morali v zvezi s tem upoštevati mnenje EU, ki si mora odločno prizadevati za sprejetje skupnega stališča o tem vprašanju, saj zadeva njeno splošno varnost in lahko ogrozi njeno zunanjo politiko ter sproži novo oboroževalno tekmo v Evropi,

F.  ker misija evropske varnostne in obrambne politike za pravno državo na Kosovu še vedno nima jasne pravne podlage, delno tudi zaradi nasprotovanja Rusije predvidenemu prehodu z Unmika na Eulex; ker takšen nejasen status povečuje negotovost že sedaj napetih razmer, ki se lahko razširijo na sosednje države,

G.  ker zadnje splošne in predsedniške volitve niso bile v skladu z mednarodnimi standardi; ker ni bilo resnejšega prizadevanja za preobrnitev trenda slabšanja razmer na področju človekovih pravic in demokratičnih svoboščin v Rusiji iz preteklih let ter širjenja samocenzure in vladnega nadzora nad mediji,

H.  ker preiskave o številnih umorih novinarjev, zlasti umoru Ane Politkovske, niso bile uspešne, kar kaže na nezmožnost policije in sodstva, da bi odgovorne za kazniva dejanja našli in jim sodili,

I.  ker se je Ruska federacija kot članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope zavezala k spoštovanju svobode govora in združevanja; ker naj bi EU in Rusija sodelovali v strateškem partnerstvu, ki temelji na vrednotah demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države,

J.  ker ima energija v odnosih med EU in Rusijo še vedno pomembno in strateško vlogo; ker močna odvisnost EU od fosilnih goriv ogroža razvoj uravnoteženih in doslednih odnosov Evrope z Rusijo, ki bi temeljili na vrednotah,

K.  ker se v medlih kritikah Sveta, Komisije in držav članic močno odraža pomanjkanje doslednosti glede kršitev človekovih pravic v Rusiji in razmer na Kavkazu, zlasti kar zadeva Čečenijo, ta vprašanja pa se na dvostranskih srečanjih obravnavajo poredko ali zelo postransko,

L.  ker so se nekatere države članice pridružile projektu plinovoda Južni tok, ki ga upravljata podjetji Gazprom in ENI; ker je zaradi tega projekta ogrožen plinovod Nabucco, ki je za EU strateškega pomena,

M.  ker sta mir in stabilnost v skupnih sosednjih državah v interesu Rusije in EU; ker se zaradi odločitve Rusije, da z republikama Abhazijo in Južno Osetijo, ki se želita osamosvojiti, naveže uradne stike, razmere v teh gruzijskih regijah dodatno slabšajo, kar postavlja pod vprašaj vlogo ruskih vojaških sil kot nepristranskih mirovnih sil in ogroža ozemeljsko celovitost Gruzije;

1.  pozdravlja izjave novega predsednika Medvedjeva v slovesnem govoru glede pomena državljanskih pravic in njegovo zagovarjanje pravne države in pomena človekovih pravic v prejšnjih javnih govorih; pričakuje, da bo Rusija na tem področju prešla od besed k dejanjem ter izvedla potrebne reforme, ki bodo utrle pot demokratičnemu sistemu v pravem pomenu besede;

2.  v zvezi s tem poudarja, da je lahko sedanje partnerstvo z Rusko federacijo zgolj pragmatične narave, vendar meni, da si je treba po doseganju dogovora med državami članicami na vso moč prizadevati za konstruktivno in odprto sodelovanje z Rusijo, da bi lahko začeli pogajanja o novem in celovitem sporazumu, ki bo resnično temeljil na skupnih vrednotah in interesih;

3.  meni, da je treba načrt o izvajanju štirih skupnih prostorov obravnavati kot izhodišče za pogajanje o novem sporazumu;

4.  ponovno poudarja, da morajo biti demokracija in človekove pravice temelj vsakega prihodnjega sporazuma z Rusko federacijo, pri čemer je treba upoštevati zlasti opredelitev in vključitev učinkovite in operativne klavzule o človekovih pravicah, medtem ko sta kakovost in globina prihodnjih odnosov odvisni od spoštovanja in podpore takšnih vrednot;

5.  ponovno poziva k okrepitvi posvetovanja na področju človekovih pravic med EU in Rusijo, da bi postalo učinkovitejše in bilo usmerjeno v rezultate ob sodelovanju ne le ruskega ministrstva za zunanje zadeve, pač pa tudi ostalih ministrstev; pri posvetovanju mora biti na vseh ravneh v celoti vključen tudi Evropski parlament; v zvezi s tem meni, da so informativni sestanki s predstavniki civilne družbe, ki jih pred uradnim posvetovanjem organizira Komisija, pomemben instrument, ki ga morajo ruske oblasti ustrezno upoštevati, okrepiti in preoblikovati v celovit pravni seminar, pri katerem bodo sodelovali akademiki, predstavniki civilne družbe in državni uradniki obeh strani;

6.  v zvezi s tem z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ruske oblasti zadržane pri vzpostavljanju pristnega dialoga z Evropskim parlamentom o vprašanjih, ki zadevajo človekove pravice, pri sodelovanju na sejah Pododbora za človekove pravice, ki je zadolžen za pripravo posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah, ter pri sprejemu obiska delegacije tega pododbora v letu 2007;

7.  poziva ruske oblasti, naj spoštujejo vse odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice in čim prej ratificirajo protokol o reformi tega organa; prav tako poziva Rusko federacijo k ratifikaciji dodatnega protokola št. 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

8.  poudarja, da je trdna in neodvisna civilna družba temeljni in nezamenljiv element dejanske in zrele demokracije; v zvezi s tem izraža globoko zaskrbljenost zaradi vedno slabših razmer, v katerih delujejo borci za človekove pravice, ter zaradi težav, s katerimi se soočajo nevladne organizacije, dejavne na področju uveljavljanja človekovih pravic ter varstva okolja in ekoloških vprašanj, pri registraciji in izvajanju svoje dejavnosti; izraža močno zaskrbljenost zaradi najnovejših sprememb zakonodaje o ekstremizmu, ki bi lahko vplivale na prost pretok informacij in ruskim oblastem omogočile, da dodatno omejijo pravico do svobodnega izražanja neodvisnih novinarjev in političnih nasprotnikov;

9.  izraža globoko zaskrbljenost ob tem, da si Ruska federacija prizadeva po diplomatski poti okrniti dejavnosti Urada za demokratične institucije in človekove pravice, in sicer s predlaganjem Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, naj zmanjša misije za opazovanje volitev in prepove objavo njihovih poročil neposredno po volitvah; poudarja, da je imela ta organizacija pri prehodu iz totalitarnih režimov v demokratične nenadomestljivo in bistveno vlogo; poudarja, da je svoboden in pošten volilni postopek temelj resnične in celovito delujoče demokracije in da lahko misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za opazovanje volitev k temu bistveno prispevajo;

10.  poudarja, da je treba sporazum o vizumskih olajšavah obravnavati kot prvi korak k ukinitvi vizumov med EU in Rusijo; v zvezi s tem poziva k ureditvi statusa državljanov EU, ki živijo v Rusiji, zlasti k odpravi birokratskih ovir, ki državljanom EU onemogočajo pridobitev vizumov za daljše obdobje;

11.  se zaveda, da se je dialog o energiji okrepil, vendar izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da ruska država ponovno prevzema nadzor nad vsemi viri, tudi energetskimi, politično pa ne vlaga v demokratizacijo industrijskih odnosov ter v večjo preglednost in odgovornost pri odločanju v industriji, hkrati pa ni niti jasnih političnih ciljev glede trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov; Rusijo poziva, naj v nacionalno zakonodajo nemudoma vključi najboljše mednarodno ravnanje na področju preglednosti in javne odgovornosti ter načela energetske listine;

12.  izraža obžalovanje, da se države članice medsebojno ne posvetujejo pred podpisom dvostranskih sporazumov z Moskvo, ki vplivajo na skupno politiko EU; izraža obžalovanje, da Rusija energetske vire uporablja kot politični instrument in da države članice neusklajeno podpisujejo dvostranske energetske sporazume, kar ogroža interese in postavlja pod vprašaj strateške projekte drugih držav članic in same EU; v zvezi s tem poudarja, da močna energetska odvisnost EU od Ruske federacije resno ogroža doslednost, odločnost in trajnost njene skupne zunanje politike;

13.  močno spodbuja obe partnerici, naj se sporazumeta o skupnem pristopu k vprašanju, kako zaustaviti podnebne spremembe in doseči, da se temperatura ne bi dvignila za več kot 2°C v primerjavi s stanjem pred industrializacijo, za kar bi vzpostavili sistem, po katerem bi razvite države in države v razvoju glede na različno odgovornost in po zmožnostih pravično prispevale k zmanjšanju toplogrednih plinov;

14.  je seznanjen z dejstvom, da je treba skupne emisije do leta 2050 zmanjšati za najmanj 50 % v primerjavi z ravnijo iz leta 1990; pri tem vztraja, da imajo razvite države posebno odgovornost za prevzem vodilne vloge pri zmanjševanju emisij, ter meni, da morajo industrializirane države nujno zmanjšati emisije do leta 2020 za 30 %; poziva Rusijo, naj prevzame dejavno vlogo v prihodnjih mednarodnih pogajanjih ter pripomore k hitremu sprejetju dogovora najkasneje do leta 2009, da bi zagotovili nepretrgano delovanje svetovnega trga z ogljikom;

15.  izraža zaskrbljenost zaradi varnosti na jedrskem področju v Ruski federaciji, zaradi načrtovanega izvoza jedrske tehnologije in snovi v druge države ter s tem povezane jedrske varnosti in groženj za širjenje jedrskega tveganja, ki je s tem povezano; poziva Rusko federacijo, naj ustavi pošiljanje jedrskih snovi in jedrsko predelavo, saj to lahko poveča širjenje jedrskega orožja;

16.  poziva Rusko federacijo, naj podpre razvoj domače industrije obnovljive energije, da se bo izkoristila velika količina okoljsko trajnostnih virov, ki so na voljo; poziva Rusko federacijo, naj zagotovi najnovejše okoljske standarde za vse projekte za nafto in plin, ki potekajo ali so načrtovani na njenem ozemlju;

17.  zlasti obsoja nenehno kršenje človekovih pravic v Čečeniji, kjer se še vedno dogajajo izvensodne usmrtitve, prisilna izginotja in mučenje ter obstajajo nezakoniti prostori za pridržanje; pri tem poudarja, da je ruska vlada oktobra 2006 zavrnila mandat posebnega poročevalca za področje mučenja, ki je nameraval nenapovedano obiskati zapore na severnem Kavkazu;

18.  poudarja, da je Ruska federacija podpisala in ratificirala konvencijo Združenih narodov proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju iz decembra 1984 ter Evropsko konvencijo o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz leta 1987 ter da je kot članica Sveta Evrope Rusija dolžna spoštovati 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja;

19.  poziva ruske oblasti, naj se borijo proti samovoljnemu odločanju, spoštujejo načelo pravne države ter sodstva ne uporabljajo v politične namene; v zvezi s tem opozarja na primer nekdanjih lastnikov Jukosa Mihaila Hodorkovskega in Platona Lebedeva, ki sta bila obsojena zaradi utaje davkov in goljufije, vendar sta po mnenju Evropskega parlamenta politična zapornika, kot je bilo poudarjeno v odprtem pismu predsedniku Putinu julija 2006;

20.  nikakor ne more sprejeti argumenta, da bo Evropa v bližnji prihodnosti potrebovala raketni sistem za zaščito svojega ozemlja pred sovražnimi raketnimi izstrelki dolgega dosega z bojnimi konicami za množično uničevanje, ki bi jih izstrelili zlonamerni narodi ali nedržavni akterji; se zaveda zaskrbljenosti ruskih oblasti glede tega, vendar Moskvo poziva, naj še naprej spoštuje sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi; izraža prepričanje, da je treba za preprečitev nove oborožitvene tekme in odpravo dolgoročnih terorističnih groženj ter drugih nevarnosti, ki ogrožajo evropsko in svetovno varnost, izjemno veliko vlagati v politiko preprečevanja sporov in v pobude za razoroževanje, ter okrepiti neposreden dialog z Moskvo, da bi dosegli skupen in medsebojno koristen dogovor;

21.  poziva Rusijo, naj sprejme konstruktivnejši pristop do vprašanja Kosova ter naj ne nasprotuje namestitvi misije Eulex, poleg tega pa naj v celoti podpira Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter potrdi njen mandat, da bi omogočila celovito izvajanje vseh zagotovil, predvidenih v ustavi Kosova, in obveznosti, ki so jih kosovske oblasti sprejele glede decentralizacije institucij in zaščite manjšinskih skupnosti ter kulturne in arhitekturne dediščine;

22.  obžaluje odločitev Moskve o vzpostavitvi uradnih vezi z voditelji, ki so dejansko na oblasti v gruzijskih republikah, ki se želijo osamosvojiti, ter enostransko sprejetje odločitve o povečanju števila mirovnih sil v Abhaziji, kar dodatno slabša že napete razmere; meni, da je treba ponovno pregledati sedanjo obliko mirovnih misij, saj ruske enote ne morejo več veljati za nepristranske, in poziva k dejavnejšemu vključevanju EU pri reševanju trajnih sporov, da se omogoči napredek mirovnega procesa; poziva Svet in Komisijo, naj storita vse za zmanjšanje napetosti in odločno obravnavanje tega vprašanja z rusko stranjo, ruske oblasti pa, naj ne nasprotujejo prisotnosti EU v civilnih in vojaških mirovnih operacijah;

23.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi trpljenja avtohtonih prebivalcev (Hantov, Mansev in Nencev) regije, ki bo gostila srečanje na vrhu, in poziva Moskvo, naj sprejme potrebne ukrepe za zaščito pravic teh prebivalcev;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam ter vladi in parlamentu Ruske federacije.