PREDLOG RESOLUCIJE
4.7.2008
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Daniel Cohn-Bendit, Monica Frassoni, Hélène Flautre, Eva Lichtenberger, Milan Horáček, Raül Romeva i Rueda, Mikel Irujo Amezaga, Helga Trüpel in Bart Staes
v imenu skupine Verts/ALE
o razmerah na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami
B6‑0346/2008
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Tibetu, še posebej resolucije z dne 15. februarja 2007 o dialogu med kitajsko vlado in odposlanci dalajlame ter resolucije z dne 10. aprila 2008,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o vrhu EU-Kitajska – dialogu med EU in Kitajsko o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o naravni nesreči na Kitajskem,
– ob upoštevanju svoje resolucije o odnosih med EU in Kitajsko z dne 7. septembra 2006,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2007 o poteku dialoga o človekovih pravicah in posvetovanju o človekovih pravicah s tretjimi državami,
– ob upoštevanju člena 103(2) poslovnika,
A. ker so po protestih, ki so se začeli v Lhasi 10. marca ob 49. obletnici neuspele tibetanske nacionalne vstaje proti kitajski upravi in se potem razširili na druga poseljena območja Tibeta, kitajske policijske in varnostne sile brutalno obračunale z vsakomer, ki je bil osumljen sodelovanja v demonstracijah, nudenja pomoči ranjencem ali posedovanja slik dalajlame, ob čemer so zaprle skoraj 6000 ljudi, v samostanih pa izvajale kazenske preiskave,
B. ker so po tej vstaji kitajske oblasti okrepile kampanjo „domovinske vzgoje“, ki obsoja tibetansko „mračno fevdalno družbo“, komunistično partijo pa prikazuje kot rešiteljico, ki tibetanskemu ljudstvu prinaša srečo; ker drugi del te prevzgoje od Tibetancev zahteva podpis dokumentov, s katerim se odrekajo dalajlami in njegovim separatističnim dejavnostim,
C. ker je svoboda gibanja tibetanskega prebivalstva omejena in je gibanje strogo nadzorovano, Tibetanci iz krajev izven Lhase pa v Lhasi ne smejo ostati,
D. ker kljub izjavam kitajskih oblasti položaj v Tibetu še zdaleč ni normalen, mednarodnim medijem in agencijam za mednarodni nadzor pa je dostop v regijo še vedno prepovedan hkrati s strogo omejenim pretokom informacij; ker neodvisna poročila, ki so jih prejeli mednarodni mediji, navajajo, da so policijske in varnostne sile, medtem ko so izvajale na stotine racij v samostanih in zasebnih domovih, zasegle mobilne telefone, računalnike in drugo komunikacijsko opremo ter s tem tisočem Tibetancev preprečile komuniciranje z zunanjim svetom,
E. ker je bilo do sedaj okoli 40 oseb obsojenih zaradi demonstracij, motenja javnega reda, ropanja, uničevanja prostorov lokalnih oblasti in napadov na policijo; ker so bile obsodbe kljub napovedanim javnim sojenjem izrečene za zaprtimi vrati in so nesorazmerne s storjenimi kaznivimi dejanji, saj znašajo od treh let do doživljenskega zapora; ker postopki sojenja niso bili pregledni, zagovorniki pa niso imeli možnosti, da bi ustrezno pripravili obrambo,
F. ker je 20. junija državna časopisna agencija Xinhua poročala, da je bilo več kot 1000 ljudi, ki so jih priprli med protesti v Tibetu, izpuščenih,
G. ker je njegova svetost dalajlama protestnike pozval k miroljubnim in nenasilnim protestom, in ker ves ta čas ob mnogih priložnostih poziva k obnovitvi pogajanj s Pekingom, da bi dosegli celovito in resnično politično, kulturno in duhovno avtonomijo Tibeta znotraj Kitajske,
H. ker so 21. junija pohod olimpijskega ognja po ulicah Lhase spremljali vojaki v opremi za obvladovanje izgredov in strogi varnostni ukrepi; ker je lahko pohod olimpijskega ognja skozi mesto spremljalo le izbrano in omejeno število tujih dopisnikov iz okoli 30 mednarodnih tiskovnih agencij; ker so nekateri od njih poročali, da je vsak posameznik v množici nosil značko, kar lahko pomeni, da so bili gledalci za prireditev posebej izbrani,
I. ker je sekretar Komunistične partije v Tibetu Zhang Qingli v svojem govoru med olimpijsko prireditvijo v Lhasi dogodek odkrito spolitiziral, rekoč: „da bi še bolj povzdignili olimpijskega duha, se moramo odločno zoperstaviti zarotam, ki jih kujejo klika okoli dalajlame ter sovražne tuje sile znotraj in zunaj naroda z namenom omadeževati olimpijske igre”,
J. ker je Kitajska v svojem olimpijskem akcijskem načrtu obljubila „svobodne in odprte olimpijske igre”; ker je popolna zapora Tibeta v popolnem nasprotju z zaobljubo kitajske vlade, da bo v obdobju pred olimpijskimi igrami tujim novinarjem dovolila prosto gibanje po vsej Kitajski in večjo svobodo tiska,
K. ker je Mednarodni olimpijski komite pričakoval, da se bo z dodelitvijo olimpijski iger 2008 Kitajski dežela odprla, položaj na področju človekovih pravic pa izboljšal; ker je Organizacijski odbor olimpijskih iger v Pekingu 27. septembra 2006 javno obljubil, da bo spoštoval zaveze glede izboljšanja razmer na področju človekovih pravic, ki jih je sprejel med kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger,
L. ker bi si bilo treba nadvse prizadevati, da bi olimpijske igre v Pekingu izkoristili kot izjemno priložnost za to, da se na Kitajskem izvedejo demokratične reforme in doseže občuten napredek pri vprašanju Tibeta,
M. ker ni videti, da bi se položaj na Kitajskem na področju človekovih pravic kaj izboljšal, o čemer priča pridržanje vodilnega spletnega aktivista za človekove pravice Huang Qija 10. junija, kateremu ni dovoljen dostop do pravnega svetovanja zaradi suma posedovanja državnih skrivnosti po obisku potresnega območja v Sečuanu in objavi vesti o trpljenju staršev, ki so v nesreči izgubili otroke, kakor tudi aretacija pastorja Zhang Mingxuana in njegovega prevajalca na avtobusu na poti v Hotel Yanshan, kjer naj bi se srečal s poslancem Bastiaanom Belderjem, ki se je v Pekingu mudil zaradi 5. srečanja Azijsko-evropskega parlamentarnega partnerstva,
N. ker dialog med EU in Kitajsko o človekovih pravicah, vzpostavljen leta 2000, ni prinesel oprijemljivih rezultatov; ker je to tudi posledica neusklajene in neučinkovite skupne zunanje politike EU do Kitajske,
O. ker na nedavnih srečanjih Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose in Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008 namenoma ni bilo govora o kršenju človekovih pravic na Kitajskem in v Tibetu in morebitnih pobudah v zvezi z olimpijskimi igrami,
1. izraža globoko zaskrbljenost ob razmerah v Tibetu in na splošno ob razmerah na področju človekovih pravic na Kitajskem; meni, da so nenehna kršenja v očitnem nasprotju z zavezami, ki jih je Kitajska sprejela, ko je bila izbrana za gostitev olimpijskih iger;
2. poziva kitajske oblasti, naj nemudoma opustijo uporabo sile v Tibetu, umaknejo varnostne sile iz samostanov in prenehajo s kampanjo domovinske vzgoje;
3. pozdravlja nedavno izpustitev tibetanskih pripornikov, vendar poziva kitajsko vlado, naj primere obsojenih Tibetancev v ponovljenem procesu ponovno preuči in pri tem spoštuje načela svobode in pravice; istočasno poziva kitajske oblasti, naj omogočijo podobne svobodne in poštene pravne postopke za vse tiste Tibetance, ki sedaj ždijo v zaporih, in jim zagotovijo pravico do obrambe in neodvisnega svetovanja ter možnost stika s sorodniki;
4. je seznanjen z odločitvijo, da se tuji turisti lahko vrnejo v Tibet, vendar poziva kitajske oblasti, naj dovolijo neoviran dostop do vseh tibetanskih območij mednarodnim opazovalcem, mednarodnim misijam za ugotavljanje dejstev, diplomatom in tujim dopisnikom;
5. pozdravlja sedmi krog pogovorov med oblastmi v Pekingu in predstavniki dalajlame, ki je potekal 1. in 2. julija; pričakuje, da bodo s pogajanji pred olimpijskimi igrami doseženi pomembni in oprijemljivi rezultati in poziva kitajske oblasti, naj v znak dobre volje dalajlamo povabijo na slovesnost ob otvoritvi olimpijskih iger;
6. obžaluje, da se Svet do sedaj ni jasno odzval na nedavna dogajanja v Tibetu in na celotno stanje človekovih pravic na Kitajskem; zato poziva Svet, naj nemudoma natančno preuči stanje človekovih pravic na Kitajskem in v Tibetu ter sprejme skupno stališče, s katerim se bodo voditelji EU zavezali k bojkotu otvoritvene slovesnosti, če v zvezi s tibetanskim vprašanjem, stanjem človekovih pravic na Kitajskem in spoštovanjem zavez, ki jih je Kitajska sprejela, ne bo dosežen nikakršen napredek;
7. s tem v zvezi ponovno poziva Svet, naj imenuje posebnega odposlanca za vprašanja Tibeta, ki bi olajšal dialog med stranema in od blizu spremljal pogajanja;
8. je seznanjen z večstranskimi razpravami med državami članicami in drugimi vladami o usklajenem pritisku na kitajsko vlado, da bi pri tibetanskem vprašanju dosegli napredek, in poziva k nadaljevanju takšnega pristopa, vključno z vzpostavitvijo kontaktne skupine, ki bi sodelovala s Tibetanci in Kitajci, ob čemer bi obe strani naredili vse, da bi s pogajanji dosegli sporazum o Tibetu;
9. izraža nezadovoljstvo ob dejstvu, da se Mednarodni olimpijski komite ni odzval na pohod olimpijskega ognja skozi Lhaso v času, ko je Tibet dejansko pod vojaško upravo in zaprt za zunanji svet; obžaluje izjave Zhang Qinglija na prireditvi ob pohodu olimpijskega ognja v Lhasi; je seznanjen z dejstvom, da Mednarodni olimpijski komite te besede obžaluje, in obsoja nepripravljenost kitajskih oblasti, da bi se za to, kar se je zgodilo, javno opravičile; meni, da bi moral Mednarodni olimpijski komite s pritiskom na kitajsko vlado doseči, da bi tujim medijem dovolila dostop brez togih omejitev do vseh etap pohoda olimpijskega ognja in vseh drugih z olimpijskimi igrami povezanih dogodkov;
10. poziva k izpustitvi Huang Qija in Zhang Mingxuana ter njunega prevajalca in ponovno poziva k osvoboditvi Hu Jiaja, ki ga je Evropski parlament leta 2007 nominiral za nagrado Saharova za svobodo misli, ter Yang Chunlina, Gao Zhishenga in drugih aktivistov za človekove pravice, ki so bili pridržani, aretirani, obsojeni na zaporno kazen ali nadlegovani, ker so izrazili nezadovoljstvo z olimpijskimi igrami v Pekingu, protestirali proti prisilnim izselitvam zaradi gradnje olimpijskih objektov ali ker so ščitili takšne protestnike; je zaskrbljen nad položajem spletnega disidenta Hu Jiaja in žene Zeng Jinyan ter njune šestmesečne hčerke, ki jih trenutno policija nenehno nadzoruje in nadleguje;
11. ponovno poziva Kitajsko, naj neodvisnemu organu omogoči dostop do tibetanskega pančenlame Gedhun Choekyi Nyime in njegovih staršev, kot je zahteval odbor Združenih narodov za otrokove pravice, in naj se ne vmešava v verske zadeve;
12. poziva kitajske oblasti, naj visoki komisarki ZN za človekove pravice in agencijam ZN izdajo stalno vabilo za obisk Tibeta;
13. poudarja potrebo po močni okrepitvi in izboljšanju dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah ter s tem v zvezi obžaluje premajhno usklajenost med predhodno organiziranimi pravnimi seminarji in omenjenim dialogom samim; meni, da je nadvse pomembno, da druga stran ne bi imela vpliva na izbor predstavnikov organizacij civilne družbe, ki sodelujejo v teh pravnih seminarjih;
14. izraža nezadovoljstvo ob premalo usklajeni in nedosledni evropski politiki do Kitajske, za katero je bila do sedaj značilna velika tekmovalnost med evropskimi voditelji, saj je bil njihov edini interes podpisovanje donosnih pogodb s kitajskimi oblastmi na račun človekovih pravic; obžaluje, da spoštovanje človekovih pravic ni merilo izpolnjevanja pogojev za pridobitev organizacije olimpijskih iger;
15. poziva Svet, naj dalajlamo povabi na sejo Sveta za splošne zadeve, da bi predstavil svojo oceno razmer v Tibetu in sedemindvajsetim ministrom za zunanje zadeve pojasnil svoj pristop srednje poti ter zamisel o dejanski avtonomiji, ki bi jo morali uživati vsi Tibetanci znotraj Kitajske;
16. zato poziva Evropsko unijo in države članice, naj resno razmislijo o skupnem ukrepanju proti Ljudski republiki Kitajski, če se položaj ne izboljša, in ponovno ovrednotijo strateško partnerstvo s Kitajsko;
17. poziva Kitajsko, naj nemudoma in vsekakor pred olimpijskimi igrami ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, predsedniku države in predsedniku vlade Ljudske republike Kitajske ter Mednarodnemu olimpijskemu komiteju.