Postopek : 2008/2621(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B6-0388/2008

Predložena besedila :

B6-0388/2008

Razprave :

PV 03/09/2008 - 15
CRE 03/09/2008 - 15

Glasovanja :

PV 04/09/2008 - 7.5
CRE 04/09/2008 - 7.5

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0406

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 112kWORD 72k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0377/2008
1.9.2008
PE410.790
 
B6‑0388/2008
k izjavi Sveta
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Beniamino Donnici, Toomas Savi, Renate Weber in Sophia in 't Veld
v imenu skupine ALDE
o maternalni umrljivosti pred srečanjem OZN na visoki ravni 25. septembra – pregled razvojnih ciljev tisočletja

Resolucija Evropskega parlamenta o maternalni umrljivosti pred srečanjem OZN na visoki ravni 25. septembra – pregled razvojnih ciljev tisočletja 
B6‑0388/2008

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja, ki so bili sprejeti na vrhunskem srečanju tisočletja Združenih narodov septembra 2000,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o razvojnih ciljih tisočletja 2000-2004 (SEC(2004)1379),

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 16. in 17. decembra 2004, ki potrjujejo popolno zavezanost Evropske unije k razvojnim ciljem tisočletja in skladnosti politik,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju (SEC(2007) 332),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2008 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju (2007/2182(INI)),

–  ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta z dne 12. aprila 2005 o vlogi Evropske unije pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja in z dne 20. junija 2007 o razvojnih ciljih tisočletja – vmesna točka,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. novembra 2005 o razvojni strategiji za Afriko in z dne 25. oktobra 2007 o trenutnemu stanju odnosov med EU in Afriko,

–  ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter naknadnih končnih dokumentov, sprejetih na izrednih zasedanjih Združenih narodov Peking +5 in Peking +10 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih 9. junija 2000 in 11. marca 2005,

–  ob upoštevanju skupne izjave Sveta, predstavnikov vlad držav članic znotraj Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom Evropsko soglasje (Evropsko soglasje o razvoju), ki je bila podpisana 20. decembra 2005, ter Evropsko soglasje o humanitarni pomoči z decembra 2007,

–  ob upoštevanju poročil Sklada Združenih narodov za prebivalstvo o stanju svetovnega prebivalstva iz leta 2005 in 2006 z naslovom Obljubljena enakost: enakost med spoloma, reproduktivno zdravje in razvoji cilji tisočletja ter Pot do upanja: ženske in mednarodna migracija,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (instrument za razvojno sodelovanje),

–  ob upoštevanju protokola o pravicah žensk v Afriki, poznanega tudi kot Maputski protokol, ki je začel veljati 26. oktobra 2005, in Maputskega akcijskega načrta za uveljavitev okvira kontinentalne politike za spolno in reproduktivno zdravje ter pravice na tem področju za obdobje 2007–2010, ki je bil sprejet na izrednem zasedanju Afriške unije leta 2006,

–  ob upoštevanju mednarodne konference ZN o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala v Kairu septembra 1994, akcijskega programa, ki je bil sprejet v Kairu, in naknadnih končnih dokumentov, sprejetih na posebnem zasedanju Združenih narodov Kairo +5 o nadaljnjih ukrepih za izvajanje načrta za ukrepanje, sprejetega leta 1999,

–  ob upoštevanju bruseljskega okvira za ukrepanje in priporočil o zdravju za trajnostni razvoj, ki so jih sprejeli zdravstveni ministri skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) oktobra 2007 v Bruslju;

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah, ki je začel veljati 3. januarja 1976, zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju splošne pripombe št. 14 Odbora za gospodarske, družbene in kulturne pravice o pravici do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda, dok. ZN E/C 12/2000/4 (2000),

–  ob upoštevanju konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 3. septembra 1981,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker je maternalna umrljivost razvojni cilj tisočletja, ki je najbolj oddaljen od svoje uresničitve, namreč 75 % zmanjšanje stopnje maternalne umrljivosti do leta 2015, k čemur se je zavezalo 186 držav,

B.  ker vsako leto več kot pol milijona žensk umre med nosečnostjo ali pri porodu, 99 % teh smrti pa se zgodi v državah v razvoju; ker se število smrti v podsaharski Afriki v 20 letih skoraj ni spremenilo – vsaka šestnajsta ženska ne preživi poroda; ker je torej umrljivost mater najbolj dramatična neenakost na področju zdravja na svetu – celo hujša od umrljivosti otrok,

C.  ker se je skupina G8 dogovorila o paketu na področju zdravja, ki bo v pomoč pri usposabljanju in zaposlovanju 1,5 milijona zdravstvenih delavcev v Afriki, s čimer bo zagotovljeno, da bo pri 80 % mater pri porodu navzoč usposobljeni zdravstveni delavec; ker to zajema zavezo k povečanju števila zdravstvenih delavcev na 2,3 delavca za 1000 ljudi v 36 afriških državah, kjer je pomanjkanje kritično; ker pa ni nikjer omenjeno, da bo zagotovljenih 10 milijard ameriških dolarjev, kolikor bi bilo po trditvah aktivistov civilne družbe potrebno, da bi vsako leto rešili življenje šestih milijonov mater in otrok;

D.  ker sta umrljivost in obolevnost mater odraz izrednih razmer v svetovnem zdravju, saj vsako leto umre približno 536.000 mater, na vsako žensko, ki umre, pa jih ima 30 ali več resne zaplete, od kroničnih vnetij do poškodb, ki povzročajo invalidnost, kot je na primer fistula, ki bi se jo lahko z lahkoto preprečilo, če bi bile osnovna in nujna porodniška nega ter storitve na področju reproduktivnega zdravja vsesplošno dostopne,

E.  ker so smrti mater, ki bi se jih dalo preprečiti, kršitev pravice žensk in mladoletnih deklet do življenja in ker vzroki za maternalno umrljivost in obolevnost lahko vodijo tudi do kršitve drugih človekovih pravic, vključno s pravico do najvišjega standarda telesnega in duševnega zdravja ter pravico do nediskriminacije pri dostopu do osnovnega zdravstvenega varstva,

F.  ker je pravica do življenja določena v tretjem členu splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah in v mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, pa tudi v listini Evropske unije o temeljnih pravicah; ker pravica do življenja ne pomeni le, da vlade ne smejo dopuščati samovoljnih ubojev, ampak zajema tudi njihovo dolžnost, da varujejo državljane pred izgubami življenja, ki bi se dale preprečiti, še posebej smrt mater,

G.  ker je pravica do najvišjega standarda telesnega in duševnega zdravja tudi osnovna človekova pravica, kot je navedeno v mednarodnem paktu o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah; ker je dostop do visoko kakovostne zdravstvene oskrbe bistvenega pomena pri znižanju stopenj umrljivosti, vključno s predporodno in poporodno nego, prisotnostjo usposobljenega osebja pri porodu, nujno porodniško nego in družinskim načrtovanjem,

H.  ker pravica do samoodločanja na področju spolnosti in reproduktivnosti zajema pravico do sklepanja zakonske zveze, oblikovanja družine in do prostovoljne udeležbe v spolnem odnosu ter pravico do življenja brez spolnega nasilja in prisile,

I.  ker imajo ženske pravico, da niso diskriminirane na področju zdravstvene oskrbe, a vendar število smrti in invalidnosti mater v svetu kaže na resno težavo sistematične neenakosti in diskriminacije, ki jo ženske trpijo vse življenje;

J.  ker so ženske zlasti ranljive med nosečnostjo ali porodom zaradi več oblik diskriminacije, kamor sodijo neenakost med moškimi in ženskami v gospodinjstvu, tradicionalne prakse, ki škodijo ženskam, nasilje nad ženskami in zavračanje otrok ženskega spola; ker konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki so jo ratificirale vse države članice EU, določa, da morajo biti vlade dejavne, da bi „spremenile socialne in kulturne vzorce vedenja moških in žensk, s ciljem izkoreninjena predsodkov ter običajev in vseh drugih praks, ki temeljijo na predstavi o večvrednosti katerega od dveh spolov ali na stereotipnih vlogah moških in žensk“ in še posebej „ženskam zagotovile ustrezne storitve v zvezi z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem“,

K.  ker je generalna skupščina ZN „univerzalni dostop do reproduktivne zdravstvene oskrbe do leta 2015“ kot pomožni cilj uvrstila na seznam razvojnih ciljev tisočletja, in sicer pod peti razvojni cilj tisočletja – maternalno umrljivost,

L.  ker je mednarodna skupnost na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju (ICPD) obljubila nova sredstva in „reproduktivno zdravje“ (vključno z načrtovanjem družine in maternalnimi zdravstvenimi storitvami) opredelila kot osrednjo prednostno nalogo za mednarodna razvojna prizadevanja,

M.  ker je namesto, da bi se podpora povečala, skupno financiranje donatorjev za družinsko načrtovanje sedaj veliko manjše, kot je bilo leta 1994, saj se je s 723 milijonov ameriških dolarjev iz leta 1995 zmanjšalo na 442 milijonov v letu 2004 v absolutni vrednosti v dolarjih,

N.  ker bi se bilo mogoče vzrokom metarnalne umrljivosti izogniti z zagotavljanjem varne oskrbe mater; ker lahko dodatni vzroki za meternalno umrljivost vključujejo zamude pri dospetju v ustrezne ustanove zaradi oddaljenosti, infrastrukture in prometa: ob prihodu v ustanove so možne zamude pri prejemanju ustrezne nege zaradi pomanjkanja osebja ali ker ni električne energije, vode ali medicinske opreme,

O.  ker je odgovornost vlade, da kot pravico do zdravja zagotovi storitve zdravstvenega varstva (bodisi sama bodisi prek drugih subjektov),

P.  ker so, navkljub resnosti tega problema in kršenju človekovih pravic, maternalne zdravstvene storitve ostale v ozadju mednarodnega dnevnega reda, saj jih je zasenčila pozornost ukrepom, namenjenih specifičnim boleznim, visoke ravni okuženosti s HIV pa so prispevale k stagnaciji ali poslabšanju napredka v smeri zmanjšanja maternalne umrljivosti in obolevnosti,

Q.  ker je v prizadetih državah med ženskami in moškimi nizka raven ozaveščenosti o pravicah do maternalnega zdravstva, kar jim preprečuje, da bi zahtevali svoje pravice do boljše oskrbe in storitev,

1.  izraža globoko zaskrbljenost, ker se je umrljivost mater kot razvojni cilj tisočletja odmaknila najdlje doslej od zastavljenega cilja v številnih državah v razvoju, zlasti v Afriki;

2.  opaža, da poleg izobraževanja krepitev vloge in položaja žensk pomembno prispeva k doseganju petega razvojnega cilja tisočletja, ki je bistveni pokazatelj splošnega razvojnega napredka;

3.  poziva Svet in Komisijo, naj pred srečanjem ZN na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja namenita prednost ukrepom za doseganje petega razvojnega cilja tisočletja (izboljšanje zdravja mater);

4.  poziva Svet in Komisijo, naj zmanjšata neenakost med stopnjami maternalne umrljivosti v industrializiranih državah in državah v razvoju s povečanimi naložbami in ukrepi za izboljšanje človeških virov za zdravje ter z večjimi sredstvi in zavezami, da se okrepijo zdravstveni sistemi in temeljne zdravstvene infrastrukture, vključno z dodeljevanjem sredstev za spremljanje, nadzorom, temeljnimi funkcijami javnega zdravstva, ukrepi v skupnostih in drugimi potrebnimi podpornimi funkcijami;

5.  poziva Svet in Komisijo, naj okrepita prizadevanja za odpravo maternalne umrljivosti in obolevnosti, ki ju je mogoče preprečiti, z razvijanjem, izvajanjem in rednim ocenjevanjem časovnih in akcijskih načrtov za zmanjšanje svetovnega bremena maternalne umrljivosti in obolevnosti, in sicer tako, da se odločita za nepristranski, sistematičen, trajnosten in na človekovih pravicah temelječ pristop, ki naj bo primerno podprt in omogočen s pomočjo trdnih institucionalnih mehanizmov in financiranja;

6.  poziva Svet in Komisijo, naj razširita zagotavljanje maternalnih zdravstvenih storitev v okviru primarnega zdravstvenega varstva, ki naj temelji na konceptu ozaveščenega odločanja, izobraževanja o varnem materinstvu, osredotočeni in učinkoviti predporodni negi, programih za prehranjevanje mater, ustrezni pomoči ob porodu, ki naj se izogiba pretirani uporabi carskega reza in poskrbi za porodniško pomoč v nujnih primerih, napotitvenih službah v primeru zapletov, povezanih z nosečnostjo, porodom in predčasno prekinitvijo nosečnosti, ter na poporodni negi in načrtovanju družine;

7.  poziva Svet in Komisijo, naj spodbujata dostop vseh žensk do celostnih informacij in storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in zagotovita, da so te storitve na visoki ravni in da se dobro financirajo;

8.  poziva Svet in Komisijo, naj razvijata kazalnike in merila uspešnosti za zmanjševanje maternalne umrljivosti (ki naj vključujejo razporejanje čezmorske razvojne pomoči) in vzpostavita mehanizme spremljanja in odgovornosti, ki lahko pripomorejo k stalnemu izboljševanju obstoječih politik in programov;

9.  poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita zbiranje zanesljivih in pravočasnih podatkov za usmerjanje izvajanja pri spopadanju z maternalno umrljivostjo in obolevnostjo;

10.  poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita usposabljanje, krepitev zmogljivosti in infrastrukture za ustrezno število kvalificiranih porodničarjev ter naj vsem nosečim ženskam in dekletom zagotovita dostop do porodničarjev in poskrbita, da „časovni načrti“ in nacionalni akcijski načrti odražajo ta cilj;

11.  poziva Svet in Komisijo, naj – kjer zakonodaja dovoljuje predčasno prekinitev nosečnosti – zagotovita varne in dostopne storitve za opravljanje predčasne prekinitve nosečnosti v celotnem obsegu, ki ga dopuščajo lokalni zakoni, pri tem pa naj usposobita in opremita ponudnike zdravstvenih storitev za zagotavljanje celostnih in varnih storitev pri predčasnih prekinitvah nosečnosti in oskrbi; v zvezi s tem podpira resolucijo Sveta Evrope (17. april 2008) o varnih in zakonitih predčasnih prekinitvah nosečnosti;

12.  obsoja ameriško „pravilo globalnega zaviranja“ [ang. global gag rule], ki tujim nevladnim organizacijam, ki prejemajo sredstva za načrtovanje družine Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID), preprečuje uporabo njihovih lastnih sredstev (katerih ne prispevajo ZDA) za zagotavljanje zakonitih storitev za predčasno prekinitev nosečnosti, zdravstveno svetovanje ali napotitev na predčasno prekinitev nosečnosti;

13.  poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta programe in politike za obravnavo temeljnih dejavnikov zdravja, kot so sodelovanje v postopkih odločanja, povezanih z zdravjem, informacije o spolnem in reproduktivnem zdravju, pismenost, prehrana, nediskriminacija in enakost spolov, ki so nepogrešljivi pri preprečevanju maternalne umrljivosti;

14.  poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita forum za izmenjavo najboljših praks glede programov in politik na področju maternalne umrljivosti;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov