PREDLOG RESOLUCIJE

1.9.2008

k izjavi Evropskega sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Jan Marinus Wiersma, Hannes Swoboda, Adrian Severin, Kristian Vigenin in Marek Siwiec
v imenu skupine PSE
o razmerah v Gruziji

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0402/2008

B6‑0410/2008

Resolucija Evropskega parlamenta   o razmerah v Gruziji

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji in zlasti resolucij z dne 26. oktobra 2006, 29. novembra 2007 in 5. junija 2008,

–  ob upoštevanju svoje resolucije s 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike ter svojih resolucij s 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz in o pristopu k regionalni politiki za Črno morje,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta evropske sosedske politike, sprejetega glede Gruzije, ki vključuje zavezanost k sodelovanju za rešitev notranjih konfliktih v Gruziji,

–  ob upoštevanju skupnega ukrepa Sveta 2008/450/SZVP z dne 16. junija 2008 glede nadaljnjega prispevka Evropske unije k postopku reševanja konfliktov v Gruziji/Južni Osetiji[1] in drugih prejšnjih skupnih ukrepih Sveta na isto temo,

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o odnosih EU–Rusija, zlasti svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o vrhu EU–Rusija,

–  ob upoštevanju sklepov zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose s 13. avgusta 2008 o razmerah v Gruziji,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta ZN 1781 (2007) in 1808 (2008), ki podpirata ozemeljsko celovitost Gruzije in podaljšujeta mandat opazovalne misije ZN v Gruziji (UNOMIG) do 15. oktobra 2008,

–  ob upoštevanju Sklepa stalnega sveta OVSE št. 861 o povečevanju števila predstavnikov vojske v misiji OVSE v Gruziji,

–  ob upoštevanju izjave vrha Nata v Bukarešti z dne 3. aprila 2008 in izida zasedanja Sveta Nata z dne 19. avgusta 2008,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker ostaja EU zavezana podpori neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja;

B.  ker je Tbilisi v noči 7. avgusta po tednih sovražnosti na nizki ravni (in izzivanj separatistov) v gruzijski regiji Južni Osetiji, ki se želi osamosvojiti, začel ofenzivo na prestolnico regije Chinvali,

C.  ker je Rusija, ki podpira zahtevo regije za neodvisnost, takoj odgovorila z močnim protinapadom, poslala tanke in kopenske sile, bombardirala nekatere kraje, vključno z mestom Gori, ter blokirala gruzijska črnomorska pristanišča,

D.  ker je sporazum o prekinitvi ognja v šestih točkah pripravila EU in sta ga podpisali Gruzija in Rusija 15. oziroma 16. avgusta,

E.  ker so se 22. avgusta ruske sile začele umikati iz gruzijskega ozemlja in je ruska vlada razglasila, da bo ohranila sile na varnostnem območju okoli Južne Osetije z vzpostavitvijo osmih nadzornih točk, kamor bo napotila 500 varuhov miru,

F.  ker je 25. avgusta zgornji dom ruskega parlamenta izglasoval resolucijo, v kateri je zahteval, naj predsednik Rusije prizna neodvisnost gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, ki se želita osamosvojiti,

G.  ker bo imelo reševanje tega konflikta dolgotrajne posledice za stabilnost in varnost regije, ki močno presega neposreden odnos med stranmi v konfliktu, z možnimi posledicami za odnos med EU in Rusijo, evropsko sosedsko politiko, črnomorsko regijo in naprej,

1.  obsoja vojaško posredovanje Gruzije v njeni regiji Južni Osetiji 8. avgusta ter brutalen in nesorazmeren odziv Rusije na ta napad, ki je bil usmerjen tako v civilno kot tudi gospodarsko infrastrukturo, ob očitnem kršenju mednarodnega prava;

2.  obžaluje izgubo življenj in trpljenje ljudi, ki ju je povzročila vsesplošna uporaba sile udeleženih strani v konfliktu;

3.  obsoja ruski vojaški odziv in globok vdor v Gruzijo, ki krši mednarodno pravo; poziva Rusijo, naj spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije in nedotakljivost mednarodno priznanih meja;

4.  močno poudarja, da za ta konflikt ni mogoče najti vojaško, ampak le politično rešitev;

5.  izreka pohvalo predsedstvu EU za učinkovitost in hitrost, s katero se je odzvalo na ta konflikt in tudi enotnosti držav članic EU pri posredovanju med obema stranema, ki omogoča podpis premirja za uresničevanje mirovnega načrta;

6.   v celoti podpira dobro usklajene sklepe Sveta z dne 1. septembra 2008 ter zahteva, naj Svet Parlamentu redno poroča o razpravah, ki potekajo z Rusijo ter izvajanju sklepov Sveta;

7.  poziva Rusijo in Gruzijo, naj v celoti izvajata sporazum o prekinitvi ognja v šestih točkah ter poziva Rusijo, naj takoj umakne sile na svoje položaje ohranjanja miru pred konfliktom;

8.  zahteva, naj se nujno opravi neodvisna mednarodna preiskava, da bi ugotovila dejstva in dala več jasnosti določenim obtožbam (uporaba kasetnih bomb, zločini nad osetijskim prebivalstvom);

9.  ugotavlja, da se o primernosti pogovorov o statusu Južne Osetije lahko odloča le po končanju take preiskave;

10.  pozdravlja pobudo OVSE za povečanje števila neoboroženih opazovalcev; poziva k nadaljnji krepitvi misije OVSE v Gruziji ob popolni svobodi gibanja po vsej državi ter spodbuja države članice EU, naj sodelujejo pri teh prizadevanjih;

11.  poziva Rusijo, naj se vzdrži vseh nadaljnjih ukrepov, ki bi škodovali gruzijskemu gospodarstvu ali nadalje posegali v vsakdanje življenje njenih državljanov;

12.  zavrača rusko enostransko priznanje neodvisnosti dejanskih regij Abhazije in Južne Osetije, ker to nadalje zapleta reševanje konflikta;

13.   odločno obsoja prisilno preseljevanje Gruzijcev iz Južne Osetije in poziva dejanske oblasti, naj zagotovijo varno vrnitev razseljenega civilnega prebivalstva, v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom;

14.  poudarja trdno zavezanost EU, da brani status in ugled mednarodnega prava;

15.  poziva Svet, naj preuči napotitev opazovalne misije EVOP (evropske varnostne in obrambne politike) za dopolnitev misij ZN in OVSE ter zahteva mandat ZN za mirovno misijo EVOP;

16.  pozdravlja dejavno in stalno podporo EU vsem mednarodnim prizadevanjem za mirno in trajno rešitev konflikta, zlasti zavezanost Sveta podpori ZN, OVSE in drugim prizadevanjem za rešitev konflikta; pozdravlja zlasti sklep o okrepitvi urada posebnega predstavnika EU v Tbilisiju in podporne skupine za varovanje meje;

17.  pozdravlja hitro dostavo humanitarne pomoči Komisije v višini 6 milijonov EUR ter paketov za civiliste, kar je treba podpreti z dodatnimi sredstvi na osnovi ocene potreb na terenu; ugotavlja, da je nujno potrebna pomoč za obnovo po konfliktu;

18.  poziva obe vladi k sprejetju potrebnih ukrepov, da se omogoči takojšnjo vrnitev nedavno razseljenih oseb in beguncev na njihove domove ter dovoli neomejen dostop do humanitarne pomoči;

19.  odločno podpira nadaljnja prizadevanja EU za posredovanje, ki morajo zajemati odločno podporo Gruziji (in po možnosti drugim državam v regiji) ter resen dialog z Rusijo glede njenih interesov v skupni soseski; s tem v zvezi z veseljem pričakuje neformalno srečanje zunanjih ministrov v Avignonu 5. in 6. septembra;

20.  predlaga, naj EU vzpostavi posebno enoto v okviru delegacije EU v Tbilisiju, da bo vodila prizadevanja za obnovo;

21.  poudarja sopovezanost številnih problemov v regiji južnega Kavkaza in potrebo po celoviti rešitvi v obliki pakta stabilnosti z vključitvijo glavnih zunanjih akterjev; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje s sosednjimi državami črnomorske regije z vzpostavitvijo posebnega večstranskega pristopa, kot je Unija za Črno morje, ter organizirati konferenco o mednarodni varnosti in sodelovanju o regiji južnega Kavkaza; zato poziva Komisijo, naj pripravi poseben predlog Svetu in Parlamentu o vzpostavitvi večstranskega okvira za črnomorsko regijo, vključno s Turčijo in Ukrajino; meni, da morajo biti sosednje države, kot je Kazahstan, vključene v interese stabilnosti celotne regije in energetskih tokov;

22.  meni, da sodelovanje v južnem Kavkazu ne sme biti le v vzajemno izključujočih območjih vpliva med EU in Rusijo, takoimenovanih „interesnih sferah“, ampak nasprotno, v usklajenem pristopu;

23.  poudarja potrebo po varovanju stabilnosti v regiji južnega Kavkaza ter poziva armensko in azerbajdžansko vlado, naj prispevata k doseganju tega cilja ob hkratnem spoštovanju vseh njunih mednarodnih obveznosti;

24.  znova poudarja načelo, da pluralistično in demokratično upravljanje z delujočimi opozicijskimi strankami ter spoštovanje človekovih in državljanskih pravic, predstavlja najboljše zagotovilo stabilnosti v celotni regiji južnega Kavkaza;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, predsednikoma in parlamentoma Gruzije in Ruske federacije, Natu, OVSE in Svetu Evrope.

• [1]  UL L 157, 17. 6. 2008, str. 110.