PREDLOG RESOLUCIJE
1.9.2008
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Francis Wurtz, Tobias Pflüger, André Brie in Vittorio Agnoletto
v imenu skupine GUE/NGL
o razmerah v Gruziji
B6‑0411/2008
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Gruziji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Gruziji,
– ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov o trajnih sporih v kavkaški regiji po letu 1992,
– ob upoštevanju sklepov zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose s 13. avgusta 2008 o razmerah v Gruziji,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker je do oboroženega konflikta med Rusko federacijo in Gruzijo zaradi dveh regij v Gruziji, Abhazije in Južne Osetije, prišlo po 14 letih neuspešnega iskanja politične rešitve tega konflikta, ker so se varnostne razmere v teh letih večkrat poslabšale do takšne mere, ko je prišlo tudi do neposrednih spopadov,
B. ker je gruzijska vojska v noči s 7. na 8. avgust, med olimpijskim premirjem, silovito bombardirala Chinvali in nadaljevala s kopensko ofenzivo z uporabo tako tankov kot vojakov, da bi vzpostavila nadzor nad Južno Osetijo,
C. ker so ruske oborožene sile 8. avgusta v povračilo vdrle v Južno Osetijo in 11. avgusta razširile ofenzivo na gruzijsko ozemlje,
D. ker so vojaške akcije Gruzije in Rusije povzročile izgubo veliko človeških življenj in uničenje civilne infrastrukture, ker je bilo po oceni visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) zaradi nedavnih spopadov več kot 158.000 ljudi prisiljenih zapustiti svoje domove, od tega jih je 128.000 ostalo v Gruziji, 30.000 pa jih je pobegnilo v Rusijo,
E. ker vse kaže na to, da so bili med nedavnim konfliktom zagrešeni zločini po mednarodnem pravu, med drugim ubijanje civilistov, prisilno izseljevanje in vsesplošni napadi na civiliste,
F. ker sta 12. avgusta predsednika Gruzije in Rusije na podlagi posredovanja EU podpisala sporazum o takojšnji prekinitvi ognja, umiku gruzijskih in ruskih sil na položaje, ki so jih zasedale pred 7. avgustom, in začetku mednarodnih pogajanj o čimprejšnji vzpostavitvi mednarodnega mehanizma za oblikovanje mirne in trajne rešitve spora,
G. ker je 22. avgusta Rusija umaknila tanke, artilerijo in stotine vojakov s položajev najbolj globoko v Gruziji, vendar še vedno nadzoruje dostop do pristaniškega mesta Poti na jugu Abhazije in je vzpostavila več nadzornih točk okoli Južne Osetije,
H. ker je 25. avgusta zgornji dom ruskega parlamenta izglasoval resolucijo, v kateri je predsednika Rusije pozval, naj prizna neodvisnost gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, ki se želita osamosvojiti, in ker je predsednik Medvedev nato 26. avgusta uradno priznal obe regiji kot samostojni državi,
I. ker je v zadnjem času leto za letom številne države članice Evropske unije pri svoji strategiji soočanja z razmerami v tej posebno občutljivi regiji prevzele nase težko odgovornost kosanja z ZDA, zlasti z odobritvijo širitve zveze Nato in namestitve protiraketnega ščita na evropskem ozemlju,
J. ker so ZDA in EU s spodbujanjem političnih voditeljev Kosova k enostranski razglasitvi neodvisnosti od Srbije in s priznanjem Kosova kot neodvisne države ustvarile nevaren precedens, ki je odprl pot nedavni enostranski odločitvi o statusu Abhazije in Južne Osetije,
K. ker je kavkaška regija zaradi svoje geografske lege in naftnih virov eno od svetovnih kriznih območij, kjer poleg Rusije svoje tako imenovane varnostne interese uveljavljajo še ZDA, Nato in EU,
L. ker je oboroženi spopad med Rusijo in Gruzijo povzročil veliko politično krizo; ker pomeni hitro in temeljno poslabšanje institucionalnih mehanizmov sodelovanja in odnosov med Rusijo na eni strani ter EU in zvezo Nato na drugi strani začetek novega obdobja nasprotij, ki je izjemno nevarno za regionalno in mednarodno varnost in stabilnost,
M. ker Gruzija prejema tehnično podporo vojaških svetovalcev iz ZDA ter napredno vojaško opremo, s katero jo oskrbujejo nekatere države članice Nata in tudi Izrael,
N. ker je imela gruzijska vojska z 2000 vojaki tretji največji kontingent med okupacijskimi silami v Iraku za ZDA in Veliko Britanijo in ker je vojska ZDA po neuspešnem napadu Gruzije na Južno Osetijo te vojake prepeljala v Gruzijo,
1. obsoja napad gruzijske vojske na Chinvali in na ruske vojake z mandatom Združenih narodov, kar predstavlja resno kršitev mednarodnega prava; obsoja prekomerno uporabo sile v odzivu ruske vojske, kar prav tako predstavlja kršitev mednarodnega prava;
2. obsoja napade ruske in gruzijske vojske na civiliste, ki so resna kršitev mednarodnega humanitarnega prava (uporaba kasetnih bomb, zločini proti civilnemu prebivalstvu itd.);
3. obžaluje izgubo življenj in trpljenje ljudi, ki ju je povzročila vsesplošna uporaba sile vseh strani, udeleženih v konfliktu;
4. izraža globoko solidarnost z žrtvami vojne, poziva k hitri razporeditvi mednarodne humanitarne pomoči in zahteva, da Evropska unija in njene države članice zagotovijo zadostna izredna sredstva za žrtve krize;
5. globoko obžaluje, da Varnostni svet Združenih narodov ni zmogel reagirati na krizo v južnem Kavkazu na konstruktiven, k cilju usmerjen način; poziva države članice Varnostnega sveta, naj najdejo pot iz mrtve točke in prispevajo k politični rešitvi krize v južnem Kavkazu s sprejetjem resolucije, ki bo odprla pot takojšnjemu začetku mednarodnih pogovorov o vzpostavitvi varnosti in stabilnosti v Abhaziji in Južni Osetiji;
6. pozdravlja odločitev Ovseja z 19. avgusta 2008 o napotitvi 20 novih vojaških opazovalcev za šest mesecev, s čimer se bo njihovo skupno število povečalo na 100, da bi spodbudili dosledno izvajanje šestih načel sporazuma o prekinitvi ognja; poziva Ovse, naj izvede neodvisno in nepristransko preiskavo o dogodkih med nastalo krizo;
7. poudarja, da morajo vse udeležene strani v celoti in brez odlašanja izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma o prekinitvi ognja; poziva Rusijo, naj umakne svoje vojake iz Gruzije v skladu z načrtom o prekinitvi ognja v šestih točkah; poziva vse udeležene strani, da načrt v celoti objavijo in predlagajo nadaljnje spremembe;
8. poziva Gruzijo in Rusijo ter mednarodne akterje, ki so prisotni v regiji, naj se vzdržijo vsakršnih dejanj, ki bi lahko pripeljala do nadaljnje zaostritve razmer ali povečala napetost;
9. ponovno poudarja, da težave ni mogoče rešiti po vojaški poti in da lahko zgolj izpogajana politična rešitev, ki bo ustrezala večini prebivalstva v regiji, ki jo ta konflikt zadeva, zagotovi trajen mir in stabilnost;
10. ponovno izraža svojo zavezanost suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije in vseh držav v tej regiji; poziva k takojšnjemu začetku mednarodnih pogovorov o ureditvi varnosti in stabilnosti v Abhaziji in Južni Osetiji, kot je bilo dogovorjeno v sporazumu o prekinitvi ognja z 12. avgusta; meni, da bi morali organizaciji Ovse in ZN, katerih članici sta Rusija in Gruzija, prevzeti vodilno vlogo v političnem procesu za rešitev konflikta;
11. je seznanjen z odločitvijo izrednega vrhunskega srečanja EU, da se prispeva k civilni obnovi Gruzije; opominja EU na njen kodeks ravnanja v zvezi z izvozom orožja, ki prepoveduje trgovanje z orožjem s konfliktnimi državami in regijami, ter poziva države članice EU, naj Gruziji prenehajo prodajati orožje;
12. poziva vse strani v sporu, naj omogočijo popoln in nemoten dostop humanitarni pomoči žrtvam, vključno z begunci in notranje razseljenimi osebami;
13. poziva obe strani, naj si najprej nujno prizadevata zagotoviti, da bodo vsi civilisti zaščiteni z zakonom ter da se bodo lahko tisti, ki so razseljeni zaradi spopadov, varno vrnili na svoje domove;
14. meni, da je nujno treba izpeljati hitro, objektivno in nepristransko preiskavo o vseh obtožbah o vojnih zločinih in drugih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava ali mednarodnih človekovih pravic; poziva, naj bodo vsi, ki so osumljeni takšnih kršitev, pripeljani pred roko pravice;
15. izraža globoko zaskrbljenost zaradi posledic krize v južnem Kavkazu za mednarodni mir in mednarodno varnost; poudarja pomembnost nadaljevanja političnega dialoga z Rusijo ter poziva Svet in Komisijo, naj se vzdržita vsakršnih dejanj, ki bi lahko ogrozila dialog med EU in Rusijo;
16. izraža globoko zaskrbljenost nad dejstvom, da lahko poleg konflikta v južnem Kavkazu tudi drugi dogodki zaostrijo politične odnose z Rusijo, med njimi namestitev novega sistema protiraketne zaščite v Evropi, namera o nadaljnji širitvi Nata, okrepitev prisotnosti Nata v Baltskem morju, neuspešno premagovanje razhajanj, ki onemogočajo celostno izvajanje pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, idr.; meni, da je med vsemi evropskimi državami nujno potreben nov dialog o varnostnih težavah in prihodnji varnostni arhitekturi Evrope; poziva Svet in države članice, naj dajo pobudo o oživitvi varnostnega dialoga v okviru Ovse;
17. ponovno izraža svoje nasprotovanje širitvi Nata in organizacije kot take ter poudarja, da je varnost Gruzije in drugih držav te regije mogoče zagotavljati zgolj s političnimi sredstvi ter z gospodarskim in socialnim razvojem; poziva Nato, naj Gruziji ne ponudi članstva;
18. poziva Svet, naj prouči vse možnosti za začetek oblikovanja osnutka nove vseevropske varnostne pogodbe;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, predsednikoma in parlamentoma Gruzije in Ruske federacije, organizaciji Ovse ter Svetu Evrope.