Predlog resolucije - B6-0412/2008Predlog resolucije
B6-0412/2008
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE

1.9.2008

k izjavi Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Joseph Daul, Elmar Brok, Othmar Karas, Gunnar Hökmark, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Charles Tannock, Stefano Zappalà, Karl von Wogau, Jean-Pierre Audy, Tunne Kelam, Marian-Jean Marinescu in Ria Oomen-Ruijten
v imenu skupine PPE-DE
o razmerah v Gruziji

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0402/2008

Postopek : 2008/2622(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B6-0412/2008
Predložena besedila :
B6-0412/2008
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B6‑0412/2008

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Gruziji

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Gruziji, zlasti resolucij z dne 26. oktobra 2006[1], 29. novembra 2007[2] in 5. junija 2008[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz[4] ter resolucije z dne 15. novembra 2007 o okrepitvi evropske sosedske politike[5],

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o odnosih EU–Rusija, zlasti svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o vrhu EU–Rusija[6],

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose o razmerah v Gruziji z dne 13. avgusta 2008,

–  ob upoštevanju skupnega ukrepa Sveta 2008/450/SZVP z dne 16. junija 2008[7] o nadaljnjem prispevku Evropske unije k postopku reševanja konfliktov v Gruziji in Južni Osetiji ter drugih predhodnih skupnih ukrepih Sveta na isto temo,

–  ob upoštevanju sklepov izredne seje Evropskega sveta[8] o razmerah v Gruziji 1. septembra 2008,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika.

A.  ker so dodeljevanje ruskih potnih listov državljanom Južne Osetije in podpora separatističnemu gibanju ob njegovih povečanih vojaških dejavnostih, usmerjenih proti vasem z gruzijskim prebivalstvom, ob junijskih obsežnih premikih ruske vojske v bližini gruzijske meje, povečali napetosti v Južni Osetiji,

B.  ker so vojaške sile Republike Gruzije 8. avguste 2008 napadle Chinvali, glavno mesto gruzijske regije Južne Osetije, ki se želi osamosvojiti, hkrati pa so ruske sile razširile svojo ofenzivo na gruzijsko ozemlje,

C.  ker sta 12. avgusta predsednika Gruzije in Rusije na podlagi posredovanja EU podpisala sporazum, katerem sta se obvezala k takojšnji prekinitvi ognja, umiku gruzijskih in ruskih sil na položaje, ki so jih zasedale pred 7. avgustom, in začetku mednarodnih pogajanj o čimprejšnji vzpostavitvi mednarodnega mehanizma za oblikovanje mirne in trajne rešitve spora,

D.  ker je 19. avgusta Nato prekinil odnose na visoki ravni z Rusijo, ker je ruska vojaška akcija bila „nesorazmerna“ in „neskladna z mirovno nalogo v delih Gruzije“, ter ker se običajni odnosi ne morejo nadaljevati, dokler bodo ruske enote v Gruziji,

E.  ker je 22. avgusta Rusija umaknila tanke, artilerijo in stotine vojakov s položajev najbolj globoko v Gruziji, vendar še vedno nadzoruje dostop do pristaniškega mesta Poti na jugu Abhazije in je vzpostavila več nadzornih točk okoli Južne Osetije in Abhazije,

F.  ker je 25. avgusta zgornji dom ruskega parlamenta sprejel resolucijo, v kateri je predsednika Rusije pozval, naj prizna neodvisnost gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, ki se želita osamosvojiti, in ker je predsednik Medvedev nato 26. avgusta uradno priznal obe regiji kot samostojni državi,

1.  poziva Rusijo, naj spoštuje suverenost, ozemeljsko celovitost in nedotakljivost mednarodno priznanih meja Republike Gruzije ter posledično kot nasprotujoče mednarodnemu pravu zavrača priznanje samostojnosti gruzijskih regij Južne Osetije in Abhazije s strani Ruske federacije;

2.  poudarja, da ni zakonitih razlogov, da bi Rusija zasedla Gruzijo ali njene dele, ali da bi grozila z odstavitvijo vlade demokratične države, ter da v drugih suverenih državah ni nobenih zakonitih ruskih interesov;

3.  poudarja, da mora partnerstvo med Evropo in Rusijo temeljiti na spoštovanju temeljnih pravil evropskega sodelovanja, ki slonijo na dejanjih, in ne zgolj na besedah; zato pozdravlja ostro obsodbo ruskih dejavnosti s strani Evropskega sveta, vključno z moskovski priznanjem neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije;

4.  ponovno poudarja trdno prepričanje v načelo, da nobena tretja država nima pravice veta nad suvereno odločitvijo druge države, da se priključi kateri koli mednarodni organizaciji ali zavezništvu, ali pravico, da spodnaša demokratično izvoljeno vlado; zato izraža zaskrbljenost ob ruskem cilju, da strmoglavi demokratično izvoljenega predsednika Mihaila Sakašvilija in ga nadomesti s predsednikom, ki bo naklonjen ruski vladi;

5.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi učinka ruskih min na socialne in gospodarske dejavnosti v Gruziji, zlasti zaradi razstrelitve železniškega mostu pri Kaspiju, na glavni železniški prometnici iz Tbilisija v Poti 16. avgusta ter eksplozije blizu Gorija 24. avgusta na vlaku, ki je prevažal surovo nafto iz Kazahstana za izvoz čez Poti; poudarja, da se je z obema dejanjema kršila zaveza o prekinitvi ognja;

6.  obsoja nenehno prisilno preseljevanje gruzijskega prebivalstva iz njihovih domov v Južni Osetiji, tudi po sprejetju prekinitve ognja ter poziva ruske in južnoosetske oblasti, naj zagotovijo vrnitev teh ljudi;

7.  strogo opozarja Rusijo, naj spoštuje vse zaveze iz sporazuma o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen z diplomatskim posredovanjem EU, začenši s popolnim in takojšnjim umikom sil z gruzijskega ozemlja in ustreznim zmanjšanjem števila vojakov v ruskih mirovnih silah v Južni Osetiji in Abhaziji na stanje pred izbruhom spopada; obsoja obsežno plenjenje, ki ga izvajajo ruske zavojevalske sile in njihovi plačanci;

8.  v zvezi s tem pozdravlja sklep Evropskega sveta, da pooblasti predsednika, da s predsednikom Komisije in visokim predstavnikom odpotuje v Moskvo 8. septembra, ter nadaljuje razpravo z Rusijo o celoviti izvedbi sporazuma v šestih točkah;

9.  poziva EU in Nato ter njune članice, naj na osnovi skupnega mnenja uporabijo vsa sredstva, da bi prepričali rusko vlado, naj upošteva mednarodno pravo, kar je nepogrešljiv pogoj za opravljanje odgovorne vloge v mednarodni skupnosti; opominja Rusijo na odgovornost članice ZN s pravico veta pri doseganju svetovnega miru;

10.  poziva Svet in Komisijo, naj revidirata politiko do Rusije v primeru, da ta ne bo izpolnila zaveze iz sporazuma o prekinitvi ognja; zato pozdravlja sklep Evropskega sveta, da odloži pogajanja o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju dokler se ruske sile ne umaknejo na položaje pred 7. avgustom;

11.  poziva države članice EU, naj revidirajo izdajanje viz za gospodarske dejavnosti, ki imajo sedež v Južni Osetiji in Abhaziji;

12.  poziva Svet in Komisijo, naj predložita dokaze o močni politični volji v sporu, zlasti pred Rusijo, ter naj uporabijo trenutne politične in gospodarske zmožnosti EU; vztraja, da mora EU predstaviti skupno mnenje na to temo;

13.  izraža hvaležnost francoskemu predsedstvu EU za hitro dosego sporazuma o prekinitvi ognja;

14.  poziva k obsežnemu prispevku Evropske unije k načrtovanemu mednarodnemu mehanizmu za rešitev spora, ki temelji na sklepih OVSE in predvideva umik ruskih sil ter vzpostavljanje mednarodnih mirovnih, katerih jasno opredeljiv del bi bile sile evropske varnostne in obrambne politike;

15.  poziva k hitri mednarodni humanitarni pomoči in zahteva, naj Evropska unija in njene članice namenijo zadostna krizna sredstva za žrtve krize, del pa naj pride iz postavke proračuna EU, ki je bila predhodno namenjena Ruski federaciji; poudarja, da mora Rusija omogočiti, da operacije pomoči dosežejo vse dele Gruzije, vključno s tistimi deli, v katerih se trenutno nahajajo ruske sile;

16.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj nemudoma podprejo obnovo gruzijske infrastrukture;

17.  poziva vse strani v sporu, naj omogočijo popoln in nemoten dostop humanitarni pomoči žrtvam, vključno z begunci in notranje razseljenimi osebami;

18.  poziva k neodvisni mednarodni raziskavi kriminalnih dejanj, ki so jih storile strani v sporu v Gruziji, od prvih dogodkov znotraj in v okolici Chinvalija med 1. in 7. avgustom do poznejših etničnih čiščenj v Južni Osetiji in Abhaziji;

19.  poziva Svet in Komisijo, naj nadalje razvijeta evropsko sosedsko politiko tako, da jo bolje prilagodita potrebam vzhodnih partnerjev, vključno s krepitvijo vključenosti EU v črnomorski regiji, naj sprejmeta predlog Evropskega parlamenta za evropski gospodarski prostor ali švedsko-poljski predlog za pospešitev vzpostavitve območja prostega trgovanja zlasti za Gruzijo, Ukrajino in Republiko Moldavijo; ugotavlja, da je treba pri sprostitvi vizumske politike EU do teh držav upoštevati dejstvo, da je Rusija imela boljše pogoje v na področju kot one;

20.  poziva Svet in Komisijo, naj skličeta konferenco o evropski sosedski politiki v Tbilisiju;

21.  poziva Svet in Komisijo, naj se proaktivno vključita v opredelitev učinkovitih novih mehanizmov za rešitev sporov na tem področju;

22.  poziva Svet in Komisijo, naj skličeta konferenco mednarodnih darovalcev za obnovo Gruzije, naj preučita možnost širšega načrta EU, da priskrbita finančno podporo za ponovno izgradnjo področij v Gruziji, ki jih je prizadela vojna in naj vzpostavita močnejšo politično prisotnost EU v državi in v vsej regiji;

23.  kot predstavnik evropskega ljudstva zagotavlja, da je treba državljane Evrope prek njihovih predstavnikov vključiti v rešitev tega stanja; v zvezi s tem prelaga, naj se preuči možnost, glede na resnost položaja v Gruziji, da bi se sklicala izredna seja odborov za zunanje zadeve Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov držav članic;

24.  poudarja pomen Gruzije pri izboljšanju varnosti dobave energije za EU, saj bi se s tem ustvarila alternativa prenosu energije čez Rusijo; meni, da je učinkovito varovanje sedanje infrastrukture, kot je plinovod BTC, bistvenega pomena, ter poziva Komisijo, naj v ta namen Gruziji ponudi vso potrebno pomoč; pričakuje veliko prizadevnost EU pri izvedbi projekta plinovoda Nabucco, ki bo prečkal Gruzijsko ozemlje, in ki je eden izmed prednostnih projektov EU;

25.  poudarja pomen varnosti in stabilnosti v evroatlantskem območju, kjer so odnosi med EU in ZDA zgrajeni na enakih temeljih, ter vztraja, da je skupna politika čezatlantskih partnerjev najučinkovitejši način za spopadanje s težavami, ki se porajajo na obeh straneh Atlantika;

26.  opozarja, da je na vrhunskem srečanju Nata v Budimpešti 3. aprila 2008 bilo sklenjeno, da bo Gruzija postala članica zavezništva, ter meni, da je Gruzija še vedno na poti k priključitvi;

27.  meni, da bi se vloga EU v trenutni krizi lahko okrepila prek krepitve evropske zunanje, obrambne in varnostne politike, ter verjame, da lizbonska pogodba predstavlja pravo pot do dosege ciljev, vključno z vzpostavitvijo mesta visokega predstavnika, solidarnostne klavzule in politike EU za zanesljivo oskrbo z energijo;

28.  naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, predsednikom parlamentov držav članic, predsednikoma ter parlamentoma Gruzije in Ruske federacije, Natu, OVSE in Svetu Evrope.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov