Predlog resolucije - B6-0425/2008Predlog resolucije
B6-0425/2008

    PREDLOG RESOLUCIJE

    17.9.2008

    k vprašanjema za ustni odgovor B6‑0006/2008 in B6‑0007/2008
    v skladu s členom 108(5) poslovnika,
    ki ga predlaga Gérard Deprez
    v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
    o letni razpravi o napredku v letu 2007 v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice (člena 2 in 39 Pogodbe o EU)

    Postopek : 2007/2639(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    B6-0425/2008

    B6‑0425/2008

    Resolucija Evropskega parlamenta o letni razpravi o napredku v letu 2007 v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice (člena 2 in 39 Pogodbe o EU)

    Evropski parlament,

    –  ob upoštevanju členov 2, 6 in 39 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 13, 17–22, 61–69, 255 in 286 Pogodbe o Evropski skupnosti, ki so glavni pravni temelj za razvoj Evropske unije in Skupnosti kot območja svobode, varnosti in pravice,

    –  ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor B6-0006/2008 in B6-0007/2008,

    –  ob upoštevanju člena 108(5) svojega poslovnika,

    A.  ker je zagotavljanje svobode, varnosti in pravice za svoje državljane prvenstveno pristojnost držav članic; in ker mora Evropska unija od začetka veljavnosti maastrichtske pogodbe in še bolj od začetka veljavnosti amsterdamske pogodbe prispevati k uresničitvi istih ciljev, pri čemer mora upoštevati pričakovanja evropskih državljanov glede zaščite temeljnih pravic in uporabe načel pravne države v Uniji ter lojalnega in učinkovitega sodelovanja med njenimi državami članicami,

    B.  ker je ratifikacija lizbonske pogodbe bistven in nujen pogoj za to, da Evropska unija postane območje svobode, varnosti in pravice, saj vsebuje temeljne izboljšave glede zakonitosti in učinkovitosti ukrepov EU,

    C.  ker je bil na pripravljalnem srečanju 26. novembra 2007 z nacionalnimi parlamenti[1] in med zadnjo razpravo na plenarnem zasedanju 31. januarja 2008 izpostavljen pomen dobre priprave na prehod na nov pravni okvir, ki bo temeljil na ratifikaciji pogodbe, podpisane v Lizboni 13. decembra 2007[2], ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in uvaja Pogodbo o delovanju Evropske unije,

    D.  vendar ker se zaveda, da pravo območje svobode, varnosti in pravice še zdaleč ni vzpostavljeno ter da so v zvezi s tem še vedno prisotne velike težave in ovire, kar je potrjeno v tretjem poročilu o izvajanju haaškega programa leta 2007 (KOM(2008) 373, SEC(2008) 2048, SEC(2008) 2049),

    E.  ker obžaluje, da, kot poudarja to poročilo in kljub sprejetju številnih pomembnih ukrepov, program, ki je bil določen na Evropskem svetu v Haagu leta 2004, hudo zamuja, in da zlasti

    • še vedno obstaja resno pomanjkanje medsebojnega zaupanja in predvsem solidarnosti med državami članicami, zlasti kar zadeva politiko o zakonitem in nezakonitem priseljevanju ter policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah,
    • te težave vplivajo tudi na prenos maloštevilnih sprejetih ukrepov, saj je bil napredek očitno nezadosten na naslednjih področjih: vizumska politika, izmenjava informacij med organi kazenskega pregona in sodnimi organi, preprečevanje in boj proti organiziranemu kriminalu, krizno upravljanje znotraj Evropske unije, policijsko in carinsko sodelovanje ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah;

    F.   ker države članice v okviru svojih pripravljalnih dejavnosti v zvezi s prihodnjim programom območja svobode, varnosti in pravice za obdobje 2010–2014 omenjajo enake težave (glej poročila skupin „Prihodnost“ – dokument 11657/08, „Notranje zadeve“ – dokument …./08, „Pravice“ in prispevke drugih držav članic, ki so bili predloženi Svetu in Komisiji), ob priznavanju, da je obstoječi pravni red na področju evropskih notranjih zadev, ki je bil razvit korak za korakom, nujno nestrukturiran in zato težko razložljiv evropskim državljanom; ker ga včasih težko razumejo celo strokovnjaki ker se nekateri instrumenti prekrivajo, pravna podlaga za nekatere ukrepe pa se nahaja v različnih aktih; in končno, ker postaja spremljanje pravilnega izvajanja direktiv Evropske unije v kar 27 državah članicah tudi vedno težje in dolgotrajno,

    G.  ker je podobno kot Svet prepričan, da Evropska unija nima druge izbire, kot da vztraja pri izvajanju območja svobode, varnosti in pravice, „ki zadeva bistvo nacionalnih ustavnih redov“, ter da „imajo države članice poseben interes za ohranjanje dialoga med seboj“, pa tudi z evropskimi institucijami,

    H.  ker pa je v tem obdobju tranzicije do zaključka ratifikacije nove pogodbe pred koncem leta 2009 treba sprejeti nekatere splošne ukrepe, ki bi, kljub zgledovanju po lizbonski pogodbi, še vedno lahko bili sprejeti v skladu z veljavnimi pogodbami ter v skladu s členom 18 Dunajske konvencije o pogodbenem pravu, in ki bi lahko zmanjšali negativni vpliv omenjenih težav; ker bi šlo predvsem za ukrepe v zvezi z:

    • upoštevanjem postopkov, struktur in odločitev institucij ter načel in ciljev iz Listine o temeljnih pravicah, ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu[3],

       spodbujanjem preglednosti pri odločanju na evropski in nacionalni ravni, zlasti v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice, v skladu z nedavno sodbo Sodišča glede preglednosti zakonodaje (zadeva Turco),

    • učinkovitim sodelovanjem nacionalnih parlamentov pri vzpostavitvi in izvajanju območja svobode, varnosti in pravice, vključno glede ocenjevanja teh politik v drugih državah članicah in s strani evropskih agencij,
    • spoštovanjem dejstva, da ima pri sklepanju mednarodnih pogodb pravo Skupnosti prednost pred pravom EU (člen 47 Pogodbe o EU), zlasti ko gre za sankcije, ki zadevajo prebivalce tretjih držav ali ko obstaja nevarnost diskriminacije evropskih državljanov (odprava vizumov); Evropski parlament bi moral biti sistematično vključen v sklepanje mednarodnih pogodb Evropske unije, ki so povezane s pravosodnim in policijskim sodelovanjem v kazenskih zadevah,
    • krepitvijo lojalnega sodelovanja in solidarnosti med državami članicami pri izvajanju politik in ukrepov, ki jih je sprejela Evropska unija, z okrepitvijo in demokratizacijo mehanizmov medsebojnega ocenjevanja, ki so že bili predvideni pri schengenskem sodelovanju in pri boju proti terorizmu;
    • tesnejšim sodelovanjem v prvem stebru, če bi bilo potrebno soglasje nemogoče doseči (glej primer predloga v zvezi z razvezami),
    • preseganjem začetne faze in negotovosti pri pobudah agencij, ki jih je ustanovila Evropska unija, ter sodelovanja med nacionalnimi upravami;
    • izvajanjem prave komunikacijske politike, ki bo evropskim državljanom omogočila, da bodo bolje obveščeni o pobudah, ki nastanejo na evropski in nacionalni ravni, ter da bodo poznali odgovorne evropske in nacionalne organe, na katere se lahko (brez poseganja v pravico dostopa do sodišča) obrnejo glede zadev, ki bi lahko vplivale na njihove temeljne pravice,

    I.  ker je v tem prehodnem obdobju v interesu evropskih državljanov nujno treba upoštevati izboljšave, ki jih prinaša nova pogodba na področju:

    • varstva temeljnih pravic, kot so določene v Listini o temeljnih pravicah, razglašeni v Strasbourgu 12. decembra 2007[4],
    • sodnega nadzora Sodišča Evropskih skupnosti, vključno nad akti    o policijskem in pravosodnem sodelovanju,
    • demokratičnega nadzora s širitvijo postopka soodločanja Evropskega parlamenta ter pridružitvijo nacionalnih parlamentov k evropskemu zakonodajnemu postopku in oceni njegovega vpliva zlasti na politiko, ki se nanaša na območje svobode, varnosti in pravice,

    J.  ker obžaluje, da v skladu z veljavnimi pogodbami uporaba ukrepov, povezanih z območjem svobode, varnosti in pravice, s strani evropskih državljanov ostaja bolj omejena kot na drugih področjih dejavnosti EU, da so pooblastila Sodišča Evropskih skupnosti omejena, zlasti na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja na kazenskem področju, ter da določene države članice še naprej omejujejo dialog med evropskimi in nacionalnimi sodniki na tem področju; ker poziva Svet, da do obdobja po ratifikaciji lizbonske pogodbe preloži sprejetje vseh ukrepov, ki bi lahko vplivali na temeljne pravice;

    1.  Evropski svet, Svet in Komisijo poziva:

    • (a)da nemudoma začnejo s postopkom opredelitve prednostnih nalog naslednjega večletnega programa za območje svobode, varnosti in pravice v obdobju 2010–2014, na temelju ambicioznega in skladnega pristopa, ki presega uradna razmišljanja posameznih vlad in se zgleduje po ciljih in načelih iz Listine o temeljnih pravicah, ki so jo institucije razglasile v Nici leta 2000 in nato ponovno v Lizboni 12. decembra 2007;
    • (b)da sodelujejo z Evropskim parlamentom v dialogu z nacionalnimi parlamenti o prednostnih nalogah za obdobje 2010–2014, pri čemer naj upoštevajo težave, ki so nastale pri izvajanju programov iz Tempereja in Haaga, dejavnosti, ki so se začele v Svetu, ter prve strateške informacije Evropskega sveta v zvezi s priseljevanjem in azilom ter integracijo; ta prva faza dialoga bi se morala zaključiti med letno razpravo Evropskega parlamenta 2008, Komisija pa bi morala po tem pripraviti sporočilo, pri čemer bi novoizvoljeni Evropski parlament in Evropski svet ob pravem času sprejela dokončni program;
    • (c)da se z Evropskim parlamentom sporazumejo o seznamu besedil/predlogov, ki bi lahko ali bi morali biti prednostno sprejeti pred začetkom veljavnosti pogodbe, v vsakem primeru pa pred koncem tega zakonodajnega obdobja,
    • (d)da dosežejo napredek pri pogajanjih o predlogih, ki zadevajo policijsko in pravosodno sodelovanje (ki spada v postopek soodločanja) in skušajo najti politično soglasje z Evropskim parlamentom, ter ko je doseženo soglasje, zagotovijo:
      • da se se uradno sprejetje prenese na čas po začetku veljavnosti nove pogodbe ali
      • da Svet sprejme sklepe/okvirni sklep v času veljavnosti sedanje pogodbe ter se zaveže, da jih bo ponovno sprejel v času veljavnosti nove pogodbe, kar bi omogočilo popoln sodni nadzor Sodišča; če je politično soglasje že doseženo, se Evropski parlament lahko obveže, da ne bo ponovno sprožil pogajanj o isti vsebini, kot se to zgodi pri postopkih sprejemanja uradnih uzakonitev[5];

    2.  v prehodnem obdobju predlaga prednostne naloge na področjih, ki spadajo k postopku soodločanja/privolitve:

    na področju temeljnih pravic in državljanstva

    –  opredelitev preglednejših meril na ravni Evropske unije, zlasti kadar bi ukrepi EU lahko omejili ustavno zaščitena jamstva v državah članicah (člen 52 Listine in člen 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah) ter revizija evropskih ukrepov, ki jih je Sodišče cenzuriralo (glej zadeve PMOI, SISON in druge ... zadeva T-253/04, T-229/02 ... o črnih seznamih),

    –  sistematično upoštevanje vpliva evropske zakonodaje na temeljne pravice ter nacionalne izvedbene ukrepe, zlasti na področju boja proti terorizmu, ob upoštevanju odgovorov s tega področja, ki so jih Komisiji nedavno poslale države članice,

    –  začetek pripravljalnih pogovorov za pogajalski mandat za pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (člen 6(2) PEU),

    –  pregled programa dejavnosti Agencije za temeljne pravice, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki so jih navedle institucije in zlasti Evropski parlament glede pravosodnega in policijskega sodelovanja ter spoštovanja načel EU (člen 7 PEU – glej medinstitucionalno deklaracijo, ki je bila sprejeta ob sprejetju ustanovitvene uredbe),

    –  predložitev zakonodajnega predloga za zmanjšanje neposredne in posredne diskriminacije, ki vpliva na pretok evropskih državljanov, dostop do pravnega varstva v državi, ki ni država izvora, ter konzularno in diplomatsko zaščito v tretjih državah (člen 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije),

    –  predlog o preglednosti in zaupnosti informacij in dokumentov, ki jih obravnavajo institucije EU,

    –  predlog o varstvu podatkov (ki bi predvidel združitev določb, ki so trenutno razdeljene po stebrih) kot odziv zaradi zaskrbljenosti zaradi hitrega zniževanja standardov varstva podatkov za čezatlantske prenose podatkov ter spodbuditi Svet, da prilagodi okvirni sklep o varovanju podatkov v tretjem stebru s priporočili Parlamenta,

    –  okrepitev notranjih struktur institucij, ki skrbijo za zaščito temeljnih pravic v Evropski uniji, zlasti pri Svetu (preoblikovanje začasne delovne skupine o temeljnih pravicah in državljanstvu, ki deluje v okviru Sveta, v stalno skupino, kot je predlagalo slovensko predsedstvo),

    –  z upravnim sodelovanjem (člen 66 Pogodbe ES) okrepitev dialoga med državami članicami, vzajemno poznavanje pravnih sistemov, začetek postopka dialoga, ki bi združil nacionalne in Evropski parlament, zlasti kadar bi obstajale težave pri izvajanju evropskih strategij in ukrepov, ki zadevajo območje svobode, varnosti in pravice,

    glede evropskega pravosodnega prostora

    –  revizija zakonodajnega predloga o pravicah oseb v kazenskem postopku (člen 69e Pogodbe o delovanju Evropske unije),

    –  zakonodajni predlog o pravicah žrtev kriminalnih dejanj in terorizma (člen 69e Pogodbe o delovanju Evropske unije),

    –  izboljšanje medsebojnega priznavanja ukrepov, sprejetih v nenavzočnosti, in dokazov (člen 69e Pogodbe o delovanju Evropske unije) med državami članicami,

    –  povezava kazenskih evidenc,

    –  revizija statusa Europola, Eurojusta in evropske pravosodne mreže glede na nove pravne osnove,

    glede varstva meja

    –  sprejetje ustreznih ukrepov za zagotavljanje brezhibnega začetka uporabe sistema SIS II ter veljavnosti sklepov iz prümske pogodbe,

    –  okrepitev Frontexa in ocena vpliva novih predlogov Komisije o nadzoru nad mejami,

    –  izboljšanje informiranosti Frontexa o sporazumih, ki jih agencija sklene s tretjimi državami, in o poročilih o oceni skupnih operacij, ter zagotovitev, da se ob mejnih kontrolah spoštujejo človekove pravice; sprememba mandata agencije, da se vključijo operacije reševanja na morju,

    –  vzpostavitev strukturiranega sodelovanja med Frontexom in visokim komisarjem Združenih narodov za begunce, da se poenostavijo operacije, ob upoštevanju varovanje človekovih pravic,

    glede preseljevanja in azila

    –  hitro in ambiciozno delovanje Komisije in Sveta za spodbuditev evropske napredne politike o

       o   zakonitem preseljevanju: prihodnji paket o zakonitem preseljevanju (predlogi o postopku enotne zahteve za modro karto, sezonskih delavcih, premeščanju znotraj podjetja, plačanem pripravništvu in drugi),

       o   nezakonitem preseljevanju: predlogi, ki vključujejo sankcije in načrt EU za preseljevanje,

       o   azilu: izvrševanje faze II, vključno z revizijo direktive o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah in direktive o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite, ter ustanovitev evropske podporne pisarne za azil,

       razvoju politike Skupnosti o preseljevanju in azilu, ki bo temeljila na odprtju kanalov za zakonito preseljevanje in na opredelitvi skupnih standardov za zaščito temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil v EU,

       o   vključitvi vseh določb Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 1990, v evropske sklepe in okvirne sklep,

       o   predlog glede pravice rezidentov za daljši čas, da volijo na evropskih in lokalnih volitvah, kar bi prispevalo k socialni, kulturni in politični vključitvi migrantov;

    3.  pozdravlja predlog za dopolnitev protidiskriminacijskega paketa in poziva Svet, naj deluje v duhu lizbonske pogodbe ter vključi priporočila Parlamenta;

    4.  meni, da je že sedaj treba na strukturiran način vključiti nacionalne parlamente in civilno družbo v oblikovanje zakonodajnih ukrepov in ocenjevanje politike v državah članicah; v zvezi s tem poziva Komisijo in Svet, naj s Parlamentom ponovno pregledata mreže, agencije in instrumente, katerih naloga je oceniti vpliv politike območja svobode, varnosti in pravice in spodbuditi tesnejše sodelovanje z evropsko civilno družbo;

    5.  poudarja, da bo nova pogodba po ratifikaciji priznala vlogo Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih sporazumov o politiki na območju svobode, varnosti in pravice; zato zahteva:

    • da se pravočasno obrnejo nanj glede vseh sporazumov s tretjimi državami, ki ne bodo sklenjeni do 31. decembra 2008, da se ga redno seznanja s pogajanji, ki še potekajo,
    • da se nujno opravi razprava o zunanji razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice, saj EU dejansko pri vrsti vprašanj sodeluje v policijskih in pravosodnih zadevah s tretjimi državami, zlasti EU, s pomočjo dvostranskih sporazumov, tako pa se obidejo formalni demokratični postopki odločanja in parlamentarni nadzor;

    6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, ter naj slednje pozove, naj mu do 15. novembra 2008 predložijo svoje pripombe in predloge, in sicer pravočasno za letno razpravo decembra 2008 o območju svobode, varnosti in pravice.