PREDLOG RESOLUCIJE
17.9.2008
v skladu s členom 108(5) poslovnika,
ki ga predlagata Giles Chichester in Urszula Gacek
v imenu skupine PPE-DE
o obvladovanju cen energije
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0428/2008
B6‑0428/2008
Resolucija Evropskega parlamenta o obvladovanju cen energije
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih resolucij o odvisnosti od nafte z dne 29. septembra 2005 (P6‑TA (2005)361) in o krizi v ribiškem sektorju zaradi naraščanja cen goriva z dne 19. junija 2008 (P6–TA (2008)308),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o soočanju z izzivom višjih cen nafte (KOM(2008) 384 končno),
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008,
– ob upoštevanju sporazuma z neuradnega zasedanja sveta ECOFIN 12. in 13. septembra 2008,
– ob upoštevanju člena 108(5) svojega poslovnika,
A. ker so poleti leta 2008 cene nafte realno dosegle najvišjo raven doslej, zvišale so se tudi cene drugih energetskih proizvodov, cene goriva za potrošnike pa so sledile trendu, ki so ga začele cene surove nafte, ker se je pritisk na cene nafte zaradi šibkega dolarja še povečal,
B. ker bodo po ocenah cene nafte srednjeročno in dolgoročno ostale visoke, to pa bo negativno vplivalo na inflacijo in rast gospodarstva v EU,
C. ker višje ravni cen ogrožajo kupno moč državljanov EU, pri čemer najhujše posledice doletijo gospodinjstva z najnižjimi dohodki in energetsko intenzivne industrijske sektorje,
D. ker na porast cen energije vpliva več zapletenih nizov dejavnikov: strukturni premik pri ponudbi nafte in povpraševanju po njej, vse manjše število in obseg novih naftnih polj, omejena širitev proizvodnje nafte, geopolitični dejavniki, manj naložb v tehnološki napredek, višji stroški naložb in pomanjkanje kvalificirane delovne sile v glavnih državah proizvajalkah,
E. ker so boljša preglednost in zanesljivost ter pogostejše objavljanje podatkov o komercialnih zalogah nafte pomembni za učinkovito delovanje naftnih trgov,
F. ker so sedanji finančni pretresi prisilili vlagatelje v iskanje alternativnih naložb in so prispevali k večji kratkoročni cenovni nestanovitnosti,
G. ker je gospodarstvo EU še vedno močno odvisno od uvoza nafte in so morebitna nova polja večinoma na „nekonvencionalnih nahajališčih“, zaradi česar se povišajo stroški naložb za njihov razvoj,
1. izraža zaskrbljenost nad zvišanjem cen energije, zlasti zaradi negativnih posledic na evropsko gospodarstvo in konkurenčnost, kar ovira uresničitev ciljev lizbonske strategije;
2. poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo gospodarstvu EU omogočili, da ostane konkurenčno in se prilagodi okolju z novimi cenami nafte;
3. poziva k močni politični zavezanosti prehodu na evropsko gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, spodbujanju obnovljivih virov energije, energetski učinkovitosti in drugim virom energije z nizko vsebnostjo ogljika ter k prizadevanju za raznolikost oskrbe z energijo in zmanjšanju odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv, saj je ta premik najbolj logičen odziv na višje cene nafte; se strinja, da morajo tem strateškim ukrepom nujno slediti večje finančne obveznosti na področju raziskav in razvoja;
4. podpira sklep Evropskega sveta, da je treba sprejeti kratkoročne in ciljno usmerjene ukrepe, da se ublaži negativni učinek na najrevnejša gospodinjstva; vendar meni, da se je treba izogibati ukrepom, ki bi povzročili višjo inflacijo in zmanjšali število pobud za varčevanje z energijo, saj lahko poslabšajo vzdržnost javnih financ in jih višje cene nafte lahko izničijo;
5. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da potrošniki še vedno plačujejo višje cene, pri čemer se znižanja cen ne odražajo vedno v celoti;
6. poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za izboljšanje stanja konkurence v naftnem sektorju in zagotovi skladnost z obstoječimi pravili o konkurenci; meni, da se je treba osredotočiti zlasti na preiskovanje oligopolov in kartelov pri rafiniranju in distribuciji do točk potrošnje ter boj proti njim;
7. meni, da bi morala imeti Evropska investicijska banka pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju sredstev za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije ter projekte raziskav in razvoja, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih;
8. poziva Komisijo, naj svoj predlog o pregledu direktive o obdavčitvi energije predstavi po natančni preučitvi učinkov, ki bi jih davčni ukrepi lahko imeli na inflacijo, nove naložbe v proizvodnjo in iskanje nafte ter na prehod na evropsko gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika;
9. poudarja pomen boljše preglednosti in zanesljivosti podatkov o naftnih trgih in zalogah nafte; meni, da je treba izboljšati razumevanje razvoja cen naftnih proizvodov; poziva k pravočasni reviziji zakonodaje Skupnosti o varnostnih zalogah nafte;
10. poziva EU, naj okrepi učinkovit dialog z državami članicami organizacije OPEC in državami, ki niso članice te organizacije, katerega cilj naj bo večja stabilnost cen nafte in predvidljivost pri oskrbi s končnimi naftnimi proizvodi ter plačevanje nafte v evrih namesto v ameriških dolarjih;
11. ponovno poudarja pomen skupne energetske politike EU in zanesljivosti oskrbe ter evropske sosedske politike; meni, da bi morala EU v zvezi s tem prevzeti vodilno vlogo pri energetskem dialogu s ključnimi dobavitelji nafte; pozdravlja zamisel o srečanju na visoki ravni med državami porabnicami in državami proizvajalkami nafte;
12. spodbuja podjetja iz EU, naj bodo bolj proaktivna, in sicer z dodatnimi naložbami, ter naj pri novih tehnologijah prevzamejo vodilno vlogo na področju strokovnega in inženirskega znanja, da bi za glavne države proizvajalke ostala ključni partner;
13. ugotavlja, da je treba izboljšati družbeno odgovornost podjetij v glavnih naftnih družbah, da bi se več zasebnih naložb, financiranih s trenutnimi nepričakovanimi dobički v naftni industriji, preusmerilo v programe varčevanja z energijo in alternativne energetske tehnologije ter raziskave in razvoj;
14. poziva države članice, naj uskladijo politične ukrepe za spopadanje z višjimi cenami nafte; poziva Komisijo, naj pripravi analizo na podlagi političnih ukrepov, s katerimi se države članice soočajo z izzivi visokih cen nafte in ki so se v preteklosti izkazali za uspešne;
15. poziva Svet, naj si prizadeva za sporazum o nadaljnjih pomembnih ukrepih za resnično liberaliziran notranji energetski trg;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic.