PREDLOG RESOLUCIJE
17.9.2008
v skladu s členom 108(5) poslovnika,
ki ga predlagajo Wolf Klinz, Sophia in 't Veld in Anne Laperrouze
v imenu skupine ALDE
o obvladovanju cen energije
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0428/2008
B6‑0431/2008
Resolucija Evropskega parlamenta o obvladovanju cen energije
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2005 o ceni nafte in energetski odvisnosti,
– ob upoštevanju sporočila Komisije o soočanju z izzivom višjih cen nafte (KOM(2008) 384 končno),
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008 o cenah nafte,
– ob upoštevanju sporazuma z neuradnega zasedanja sveta ECOFIN 12. in 13. septembra 2008,
– ob upoštevanju člena 108(5) svojega poslovnika,
A. ker so poleti leta 2008 cene nafte realno dosegle najvišjo raven doslej, zvišale so se tudi cene drugih energetskih proizvodov, cene goriva za potrošnike pa so sledile trendu, ki so ga začele cene surove nafte, ker se je pritisk na cene nafte zaradi šibkega dolarja še povečal,
B. ker bodo po ocenah cene nafte srednjeročno in dolgoročno ostale visoke, to pa bo negativno vplivalo na inflacijo in rast gospodarstva v EU,
C. ker višje ravni cen energije ogrožajo kupno moč državljanov EU, pri čemer najhujše posledice doletijo gospodinjstva z najnižjimi dohodki in energetsko intenzivne sektorje,
D. ker na porast cen energije vpliva več zapletenih nizov dejavnikov: strukturni premik pri ponudbi nafte in povpraševanju po njej, vse manjše število in obseg novih naftnih polj, omejena širitev proizvodnje nafte, geopolitični dejavniki, manj naložb v tehnološki napredek, visoki stroški naložb in pomanjkanje kvalificirane delovne sile v glavnih državah proizvajalkah; ker nekatere države proizvajalke nafte naravne vire pogosto izrabljajo v politične namene,
E. ker sta boljša preglednost ter pogostejše objavljanje podatkov o komercialnih zalogah nafte pomembna za učinkovito delovanje naftnih trgov,
F. ker so sedanji finančni pretresi prisilili vlagatelje v iskanje alternativnih naložb in so prispevali k večji kratkoročni cenovni nestanovitnosti,
G. ker je gospodarstvo EU še vedno zelo odvisno od uvoza nafte in so morebitna nova polja večinoma na „nekonvencionalnih nahajališčih“, zaradi česar se povišajo stroški naložb v njihov razvoj,
1. izraža zaskrbljenost nad zvišanjem cen energije, zlasti zaradi negativnih posledic za evropsko gospodarstvo in konkurenčnost, kar ovira uresničitev ciljev lizbonske strategije;
2. poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo gospodarstvu EU omogočili, da ostane konkurenčno in se prilagodi okolju z novimi cenami nafte; poziva k močni politični zavezanosti prehodu na evropsko gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, spodbujanju energetske učinkovitosti, prizadevanju za raznolikost oskrbe z energijo ter zmanjšanju odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv;
3. podpira sklep Evropskega sveta, da je treba sprejeti kratkoročne in ciljno usmerjene ukrepe, da se ublaži negativni učinek na najrevnejša gospodinjstva; pri tem želi spodbuditi uporabo pobud za varčevanje z energijo; vendar meni, da se je treba izogibati ukrepom, ki bi povišali inflacijo, saj lahko poslabšajo vzdržnost javnih financ;
4. podpira ukrepe, ki naj bi energetsko intenzivnim sektorjem olajšali proces prilagajanja; vendar poziva Komisijo, naj spremlja učinek teh ukrepov in ustrezno ukrepa, če pride do izkrivljanja konkurence; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost s pravili EU o konkurenci in se zlasti osredotoči na preiskovanje protikonkurenčnih praks v sektorju nafte, plina in električne energije ter boj proti njim;
5. meni, da bi morala imeti Evropska investicijska banka pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju sredstev za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije ter projekte raziskav in razvoja, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih;
6. poziva Komisijo, naj po natančni preučitvi učinkov, ki bi jih davčni ukrepi lahko imeli na inflacijo, nove naložbe v proizvodnjo in izkoriščanje nafte ter na prehod na evropsko gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, predstavi svoj predlog o pregledu Direktive o obdavčitvi energije;
7. poudarja pomen boljše preglednosti in zanesljivosti podatkov o naftnih trgih in komercialnih zalogah nafte; meni, da je treba izboljšati razumevanje razvoja cen naftnih proizvodov; poziva, naj se observatoriju za energetski trg Komisije dodeli pomembnejša vloga pri zagotavljanju svetovanja in pripravi ukrepov za večjo preglednost; poziva k pravočasni reviziji zakonodaje Skupnosti o varnostnih zalogah nafte;
8. ponovno poudarja pomen skupne energetske politike EU in zanesljivosti oskrbe; meni, da bi morala EU v zvezi s tem prevzeti vodilno vlogo pri energetskem dialogu s ključnimi dobavitelji nafte; pozdravlja zamisel o srečanju na visoki ravni med državami porabnicami in državami proizvajalkami nafte;
9. spodbuja podjetja iz EU, naj bodo bolj proaktivna in naj pri novih tehnologijah prevzamejo vodilno vlogo na področju strokovnega in inženirskega znanja, da bi za glavne države proizvajalke ostala ključni partner;
10. poziva države članice, naj uskladijo politične ukrepe za spopadanje z višjimi cenami energije; poziva Komisijo, naj pripravi analizo na podlagi političnih ukrepov, s katerimi se države članice soočajo z izzivi visokih cen energije in ki so se v preteklosti izkazali za uspešne;
11. ugotavlja, da je za zmanjšanje ranljivosti EU zaradi cen nafte in za povečanje varnosti oskrbe v Evropskem svetu nujen sporazum o nadaljnjih pomembnih ukrepih za izgradnjo notranjega trga energije; ponovno izraža podporo nadaljnji liberalizaciji energetskega trga EU;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic.