PREDLOG RESOLUCIJE

17.9.2008

k izjavi Evropskega sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Martin Schulz, Harlem Désir in Stephen Hughes
v imenu skupine PSE
o socialnem svežnju

B6‑0433/2008

Resolucija Evropskega parlamenta    o socialnem svežnju

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju socialnega svežnja, ki ga je Komisija predstavila 2. julija 2008 o "Prenovljeni socialni agendi: Priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja" (KOM(2008)412) in nekaterih drugih nezakonodajnih predlogih,

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (KOM(2008)0419),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (KOM(2008)0426),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva (KOM(2008)0414),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah Viking Line, Laval, Rüffert in Komisija proti Luksemburgu ter kontroverznih političnih razprav o njih,

–  ob upoštevanju političnega dogovora ministrov za zaposlovanje in socialne zadeve glede direktiv o delovnem času in delavcih, zaposlenih za določen čas,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, še posebej njenih določb glede socialnih pravic, člena 136 Pogodbe ES, ki določa, da so spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ustrezna socialna zaščita, dialog med socialnimi partnerji, razvoj človeških virov za trajno visoko zaposlenost in boj proti izključenosti cilji, za katere si prizadevajo države članice, in ob upoštevanju člena 152 te pogodbe o javnem zdravju,

–   ob upoštevanju namere Evropskega sveta, da do konca leta 2008 dodatno preuči ukrepe za boljše vključevanje evropskih Romov,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker je zgodovinska naloga Evropske unije zaščita ter spodbujanje varnosti in blaginje svojih državljanov,

B.  ker je bila za evropske državljane nekoč Unija vir zaupanja, upanja in družbenega napredka, danes pa jo vse pogosteje obravnavajo kot grožnjo,

C.   ker so desnosredinske politične stranke opustile socialno vizijo, ki je temelj Evrope, kar je močno škodovalo zaupanju Evropejcev v EU,

Nova socialna vizija

1.  opozarja na pomembne dosežke Evropske unije na socialnem področju pod vodstvom predsednika Komisije Delorsa; obžaluje, da so voditelji desnosredinskih političnih strank v EU v zadnjem desetletju spremenili politiko notranjega trga Unije, ki ima izjemen potencial za ustvarjanje blaginje za vse, v simbol njenega nezaupanja;

2.  poziva k spremembi smeri, ki postavlja socialno razsežnost Evrope nazaj v središče njenega političnega načrta;

3.  meni, da takšna sprememba smeri zahteva:

• –boljšo ureditev finančnega sektorja, ki bi končala dobo "igralniškega kapitalizma", ki je evropsko gospodarstvo pahnil v krizo ter ogroža domove in preživetje milijonov Evropejcev;
• –nov pravni okvir, kjer bo jasno opredeljeno, da v Evropski uniji gospodarske svoboščine ne morejo nikoli omejevati temeljnih socialnih pravic;
• –zajamčen življenjski standard, vključno z zajamčenim dohodkom; Komisija bi morala vložiti predloge, države članice pa bi morale določiti najnižji nacionalni dohodek, ki bi vse Evropejce dvignil nad prag revščine;
• –evropsko strategijo za odpravo revščine, zlasti revščine otrok;
• –dostojne plače z nacionalno politiko najnižje plače, ki bi se z zakonodajo ali kolektivnim pogajanjem določila glede na višino BDP vsake države članice;
• –varne pokojnine, za katere bo jamčila zakonodaja EU o mobilnosti pokojninskih shem in ki upoštevajo netipična dela in prekinitve dela;
• –ukrepe za odpravo razlike v plačah med spoloma;
• –enako plačilo za enako delo;
• –prost pretok delovne sile, ki ga spremljajo strogi socialni ukrepi za zaščito in izboljšanje razmer na trgu dela države gostiteljice;
• –celovito in učinkovito zakonodajo proti diskriminaciji;
• –večjo podporo kolektivnim pogajanjem na evropski ravni in močnim sindikatom;
• –varnost, partnerstvo in priložnosti na delovnem mestu namesto negotovosti, zmanjševanja stroškov in zlorab;
• –usklajenost poklicnega in družinskega življenja;
• –učinkovito in humano politiko na področju selitvenih tokov in vključevanja;
• –dejavno politiko na področju staranja, vključno z boljšimi delovnimi razmerami, usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem za vse starostne skupine;
• –jasen evropski pravni okvir za zaščito javnih storitev;
• –širši dostop do visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z uvedbo evropske pravice do vseživljenjskega učenja;
• –pošteno, učinkovito, trajnostno in bolj usklajeno davčno politiko, ki bo državam članicam omogočila doseganje skupnih socialnih, gospodarskih, okoljskih in energetskih ciljev;
• –boljše usklajevanje nacionalnih gospodarskih in socialnih politik pri uresničevanju skupnih ciljev;
• –visoko raven zdravstvenega varstva in enakega dostopa do visokokakovostne zdravstvene oskrbe za vse in v bližini kraja, kjer ljudje živijo;

4.  poudarja, da mora Evropa zagotoviti, da bo vse večje bogastvo prispevalo k enakopravnejši družbi in k boljšemu življenju vseh Evropejcev;

5.  ugotavlja, da je Komisija končno razumela, da je treba oživeti evropsko agendo socialne politike, vendar meni, da je socialni sveženj, ki ga je predlagala 2. julija 2008, premajhen korak, ki je bil storjen prepozno;

6.  poudarja, da bodo evropski državljani podprli globlje povezovanje Evropske unije in sprejeli proces globalizacije le, če bo gospodarski napredek prinesel socialne koristi, učinkovite ukrepe za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti ter boljše življenjske in delovne razmere;

7.  ugotavlja, da je zaradi pomanjkanja pobud socialne politike na ravni EU v zadnjih desetih letih, ki ga spremljajo vse pogostejše selitve podjetij, visoka stopnja brezposelnosti ter porast negotovega in obrobnega zaposlovanja (poleg tega je treba zdaj dodati še vse višje cene energije in hrane), veliko Evropejcev nenaklonjenih projektu Evropske unije;

Okrepljen socialni načrt

8.  pozdravlja nekatere pozitivne ukrepe socialnega svežnja, vendar meni, da je ta v celoti neustrezna in nepopolna rešitev za težave, s katerimi se soočajo evropski državljani, in ugotavlja, da so bili nekateri predlogi podani prepozno in jih v mandatu sedanje Komisije ni mogoče uresničiti;

9.  izraža obžalovanje zlasti nad dejstvom, da v svežnju ni predlogov o naslednjih vprašanjih, ki so ključna za gradnjo trajnostne Evropske unije:

• –direktiva o temeljnih delavskih pravicah za vse delavce, ne glede na zaposlitveni status, da se zaščiti vse večje število netipičnih delavcev, kot so tisti brez zagotovljenega dela in tisti, ki delajo na daljavo ali doma;
• –pravni okvir na ravni primarne in sekundarne zakonodaje, ki bi Sodišču Evropskih skupnosti omogočil opredelitev boljšega ravnovesja med socialnimi pravicami in gospodarskimi svoboščinami, na primer s horizontalnimi socialnimi klavzulami in celovito Listino o temeljnih pravicah; v zvezi s tem poudarja, da je treba čim prej omogočiti začetek veljavnosti lizbonske pogodbe in spremljajoče Listine o temeljnih pravicah; pozdravlja sporočilo Komisije, v katerem se je v zadnjem trenutku zavezala, da bo organizirala forum o posledicah nedavnih sodb Sodišča Evropskih skupnosti, ki zadevajo kolektivne pogodbe;
• –pregled direktive o napotitvi delavcev v luči nedavnih primerov, obravnavanih na Sodišču, da se zagotovi enako plačilo za enako delo, da se pri zaščiti interesov delavcev omogoči upoštevanje vseh kolektivnih pogodb in da se direktiva posodobi, kar bi omogočilo upoštevanje najnovejše zakonodaje, kot je direktiva o javnih naročilih iz leta 2004;
• –pregled direktive o enakem plačilu, vključno s sistemom za ocenjevanje dela, ki bo nevtralen glede na spol, da se zmanjša razlika v plačah med spoloma znotraj gospodarskih sektorjev in med različnimi gospodarskimi sektorji;
• –okrepitev direktive o starševskem dopustu, vključno z ukrepi za spodbujanje držav članic k spoštovanju zaveze o visokokakovostnih storitvah za otroke, k čemur so se te države zavezale na vrhu v Barceloni leta 2002, vendar so obljube ostale večinoma neizpolnjene;
• –okvirna direktiva EU, ki bi zagotovila, da pravila notranjega trga ne ovirajo visokokakovostnih javnih storitev, ki so odprte, pregledne in enako dostopne za vse;
• –direktiva o neupravičenem odpuščanju, da se preprečijo zlorabe pri odpuščanju posameznikov;
• –direktiva o skupni in solidarni odgovornosti, da se odpravijo pravne vrzeli, ki jih brezobzirni delodajalci izkoriščajo za izogibanje svojim obveznostim do delavcev;
• –direktiva o čezmejnem kolektivnem pogajanju, ki upošteva dejansko čezmejno poslovanje;
• –direktiva o zaščiti zdravja in varnosti delavcev proti poškodbam zaradi injekcijskih igel (to vsako leto v EU povzroči milijon poškodb) ter kodeks ravnanja EU o preprečevanju okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;
• –preoblikovanje priporočila Komisije o evropskem seznamu poklicnih bolezni v direktivo;
• –okvirna direktiva o ergonomskem oblikovanju delovnih prostorov in delovnih postaj;

10.  poziva Komisijo, naj okrepi socialni sveženj in uporabi pravico do pobude na teh področjih;

11.  poleg tega poziva države članice, naj nemudoma odpravijo zastoj glede direktive o prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja in tako preprečijo, da mnogi evropski državljani izgubijo pravice iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja;

12.  pozdravlja skupno stališče Sveta, ki je v skladu z mnenjem Parlamenta iz leta 2002 o zaščiti delavcev, zaposlenih za določen čas, in izraža upanje, da bo mogoče hitro sprejeti to direktivo;

13.  pozdravlja predlog Komisije o enakem obravnavanju, v katerem se zagovarja načelo, da je diskriminacija glede na vero, prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost nesprejemljiva, kar je zahteval tudi Parlament v resoluciji z dne 20. maja 2008; vendar ugotavlja, da je treba pojasniti nekatere določbe, ki lahko omejijo pravico do enakega obravnavanja; poziva Svet in vse države članice, naj čim prej sprejmejo to direktivo in s tem dokončno odpravijo diskriminacijo evropskih državljanov na vseh področjih; poziva države članice k ratifikaciji ter izvajanju najnovejše konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in njenega opcijskega protokola;

14.  verjame, da je skupno stališče držav članic o direktivi o delovnem času v nasprotju z načelom, da se ne sme odstopati od zdravstvenih in varnostnih predpisov; opozarja države članice, da je z uravnoteženim pristopom, ki ga je Parlament sprejel med prvo obravnavo leta 2005, omogočil podjetjem in delavcem zadostno stopnjo varnosti in prožnosti ter odpravil možnost odstopanja od 48-urnega delovnega časa na teden;

15.  ugotavlja, da so bili pripravljeni boljši predlogi v zvezi z vprašanjem čezmejnega zdravstvenega varstva, vendar poziva k dodatni okrepitvi direktive, da se izboljšajo pravice in mobilnost bolnikov ter zagotovi avtonomija držav članic glede organizacije nacionalnih sistemov zdravstvenega varstva in ohranitve načela enakega dostopa do visokokakovostne zdravstvene oskrbe za vse in v bližini kraja, kjer ljudje živijo;

16.  je seznanjen s predlogom za revizijo direktive o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, vendar obžaluje, da vsebuje premalo izboljšav; poudarja, da mora direktiva podjetjem in delavcem omogočiti boljše predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja; poziva Komisijo in države članice, naj resno preučijo stališče Evropskega parlamenta, ki je predstavljeno v Menradovem poročilu iz leta 2001; poziva zlasti k sprejetju strožjih ukrepov za boj proti nespoštovanju določb, za omilitev pravil o zaupnosti in za lažja pogajanja med predstavniki delavcev in upravnega odbora;

17.  poziva Komisijo, naj uresniči namero o reviziji uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, zlasti pa naj oblikuje širšo opredelitev odpuščanja delavcev ter zniža prag meril za dodeljevanje sredstev, prav tako naj vključi različne vrste selitve podjetij in prestrukturiranja ter zagotovi podporo za delavce, ki so izgubili zaposlitev zaradi selitve podjetja znotraj Evropske unije;

18.  poziva Komisijo, naj okrepi vlogo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz Dublina (Eurofound) pri zbiranju in ocenjevanju informacij o trendih na trgu dela in o prestrukturiranju v EU;

19.  poziva Komisijo, naj v svetovnem okviru odločneje podpre vprašanje o dostojnem delu; to lahko stori s strogim pogojevanjem na področju trgovinskih odnosov EU in s prizadevanjem za vključitev tega vprašanja v pogajanja Svetovne trgovinske organizacije;

Socialna zaščita in socialno vključevanje

20.  obžaluje pomanjkljivosti evropske in nacionalnih politik pri obravnavanju vse večje revščine, zlasti revščine otrok;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo jasen akcijski načrt ter zagotovijo pravico vseh evropskih državljanov do dostojnega in cenovno dostopnega stanovanja v skladu z evropsko listino o stanovanju;

22.  poziva države članice in Komisijo, naj se zavežejo k progresivnemu obdavčenju, ki ne bo nikogar potisnilo pod prag revščine, in k davčnemu kodeksu ravnanja; prav tako jih poziva, naj se uprejo eroziji osnove za davek, ki jo povzroča snubljenje mobilnega kapitala ter visoko usposobljenih in mobilnih posameznikov; predlaga oblikovanje pakta za socialno stabilnost, da se vzpostavi najnižja raven socialne zaščite in spodbudi konvergenca navzgor;

23.  poziva Komisijo, naj poveča medvladno sodelovanje s krepitvijo odprte metode usklajevanja ter z uporabo količinskih ciljev in kazalnikov za spodbujanje prehoda k trajnostnim pokojninam, prav tako naj v naslednjih mesecih prične vključevati socialno politiko v vsa politična področja in presojati socialne vplive teh področij;

24.  poudarja, da je treba oblikovati bolj strukturirano strategijo za preprečevanje izključenosti Romov, kar vključuje sprejetje konkretnih ciljev in mehanizmov; poudarja, da je romsko vprašanje evropsko vprašanje, ki zadeva vse države članice EU in ga je treba vključiti v vse evropske politike; opozarja na to, da ga nekateri poskušajo obravnavati kot področno vprašanje, in poziva k oblikovanju kazalnikov, ki bi izmerili uporabnost sedanjih instrumentov;

25.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje

Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter socialnim partnerjem.