PREDLOG RESOLUCIJE

1.10.2008

k vprašanju za ustni odgovor B6‑0000/2008
v skladu s členom 108(5) poslovnika,
ki ga predlagajo Laima Liucija Andrikienė, Tunne Kelam, Eija-Riitta Korhola in John Bowis,
v imenu skupine PPE-DE
o upravljanju arktičnega območja

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0523/2008

B6‑0528/2008

Resolucija Evropskega parlamenta    o upravljanju arktičnega območja

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju mednarodnega polarnega leta (od marca 2007 do marca 2009),

–  ob upoštevanju konference poslancev o Arktiki v Fairbanksu na Aljaski od 12. do 14. avgusta,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o politiki za Arktiko, ki se pričakuje letošnjo jesen,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o severni dimenziji (2003, 2005 in 2006),

–  ob upoštevanju sklepov poročila o oceni podnebnega vpliva Arktike,

–  ob upoštevanju člena 108(5) svojega poslovnika,

A.  ob upoštevanju sporočila Komisije o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo (modra knjiga), ki je bilo objavljeno 10. oktobra 2007,

B.  ob upoštevanju dokumenta z dne 14. marca 2008 z naslovom Spremembe podnebja in mednarodna varnost, ki sta ga za Evropski Svet pripravila visoki predstavnik in Evropska komisija,

C.  ker ima arktična regija vedno večji geopolitični in strateški pomen, ki ga simbolizira postavitev ruske zastave na morskem dnu pod severnim tečajem avgusta 2007,

D.  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (Unclos), ki ga senat Združenih držav še ni ratificiral,

E.  ker so se na nedavni poslanski konferenci o Arktiki zbrali izvoljeni predstavniki Evropskega parlamenta, Kanade, Danske, Grenlandije, Islandije, Finske, Norveške, Švedske, Rusije in Združenih držav, da bi razpravljali o vprašanjih varnosti v pomorskem prometu, zdravstvu, varstvu okolja in trajnostnem razvoju,

F.  ker se za arktično regijo zaenkrat ne uporabljajo dvostranski standardi in uredbe, saj ni bilo nikoli predvideno, da bo ta regija nekoč plovna vodna pot ali območje trgovinskega izkoriščanja,

G.  ker se je v zadnjih letih pomorski promet v arktičnih vodah eksponentno povečal zaradi večjega interesa za vrtanje v morju in vedno pogostejšega prehoda potniških ladij ter možnosti, ki jih daje Severozahodni prehod,

H.  ker arktična regija lahko vsebuje skoraj 22 % še neodkrite svetovne rezerve nafte in plina,

I.  ob upoštevanju ilulissatske izjave, ki so jo države A5 (Danska, Kanada, Norveška, Ruska federacija in ZDA) sprejele maja 2008,

J.  ob upoštevanju sklepov predsedujočega na konferenci '"Arktika: naša skupna skrb", ki jo je nordijski ministrski svet organiziral v Ilulissatu (Grenlandija) 9. in 10. septembra 2008, na kateri je Komisija v celoti sodelovala,

K.  ker se je konferenca osredotočila tudi na podnebne spremembe v tej regiji, njihov vpliv na domorodna ljudstva ter na možno prilagajanje nanje,

L.  ker je stopnja globalnega segrevanja v arktični regiji precej višja kot drugje, saj se je v zadnjih 100 letih povečala za 2° C v primerjavi z 0,6 ° C drugje,

M.  ker so spremembe podnebnih razmer na Arktiki že tolikšne, da na primer Eskimi ne morejo več loviti na tradicionalen način, ker je led pretanek, da bi zdržal njihove sani, medtem ko divjim živalim, kot sta polarni medved in lisica, grozi, da jim izgine življenjsko okolje,

N.  ker so med državami članicami EU tri arktične države, med njenimi tesno povezanimi sosedami, ki sodelujejo na notranjem trgu prek sporazuma o EGP pa sta še dve arktični državi, kar pomeni, da EU in pridružene države obsegajo po številu več kot polovico članstva v Svetu Arktike,

1.  je zelo zaskrbljen zaradi vpliva podnebnih sprememb na možnosti za preživetje domorodnih ljudstev v tej regiji, tako glede splošnega okolja (taljenje ledenikov in trajno zamrznjenih tal, naraščanje morske gladine, poplave) kot glede naravnega življenjskega okolja (izginjanje ledenikov povzroča severnim medvedom težave pri prehranjevanju), in poudarja, da morajo vse mednarodne odločitve v zvezi s temi vprašanji v celoti vključiti in upoštevati ljudstva in narode Arktike;

2.   opozarja, da se je temperatura na Arktiki v 20. stoletju povečala za približno 5° C ter da je to povečanje desetkrat večje od izmerjene povprečne globalne temperature na površini; poudarja, da je na Arktiki v naslednjih 100 letih predvideno dodatno segrevanje za okoli 4–7 ° C; meni, da je čas za postavljanje diagnoze mimo in je sedaj čas za ukrepanje;

3.  poudarja, da so arktične vrste in družbe razvile posebne prilagoditve težkim polarnim razmeram, zato so zelo občutljive na dramatične spremembe teh razmer; je zelo zaskrbljen zaradi lisic, polarnih medvedov, tjulnjev in drugih morskih sesalcev, ki so odvisni od morskega ledu med počivanjem, prehranjevanjem, lovom in rejo ter so zaradi podnebnih sprememb še posebej ogroženi;

4.   pozdravlja sklepno izjavo, sprejeto na poslanski konferenci o Arktiki v Fairbanksu 14. avgusta;

5.   poudarja, da je daljni sever del politike EU o severni dimenziji, vendar je prepričan, da je treba še naprej dvigovati ozaveščenost o pomenu Arktike z zagotavljanjem samostojne politike EU za Arktiko;

6.  v tem oziru poudarja pomen Arktike za svetovno podnebje in upa, da se bo sedanja podpora raziskovalnim dejavnostim v tej regiji nadaljevala tudi po mednarodnem polarnem letu;

7.  z velikim zanimanjem pričakuje prihodnje sporočilo Komisije o politiki za Arktiko in upa, da bo položilo temeljni kamen pomembne politike za Arktiko v EU; poziva Komisijo, naj v svojem sporočilu obravnava vsaj naslednja vprašanja;

• (a)sedanje stanje podnebnih sprememb v regiji ter prilagajanje nanje;
• (b)politične možnosti, ki upoštevajo domorodna ljudstva in njihovo preživetje;
• (c)potrebo po sodelovanju z arktičnimi sosedami pri čezmejnih vprašanjih, zlasti pomorski varnosti;
• (d)možnosti za prihodnjo čezmejno politično in pravno strukturo, ki bo zagotavljala varstvo okolja in urejen trajnostni razvoj te regije ter posredovala pri političnem nesoglasju glede virov in plovnih vodnih poti na daljnem severu;

8.   poziva Komisijo, naj energetsko in varnostno politiko uvrsti med prednostne naloge ter v svojem prihodnjem sporočilu o Arktiki preuči stanje in razmisli, kako bi lahko EU in arktične države tesneje sodelovale, da bi dosegle skupne, smele cilje glede podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, večjo zanesljivost oskrbe z energijo ter učinkovitejši notranji energetski trg;

9.   opozarja, da si arktična regija s svojim vplivom na svetovno podnebje in svojim edinstvenim naravnim okoljem zasluži posebno pozornost, saj EU ravno pripravlja svoje stališče za okvirno konvencijo COP15 Združenih narodov o spremembi podnebja, ki bo v Köbenhavnu leta 2009;

10.  meni, da za pomorski promet v tej regiji (v povezavi s turizmom in vrtanjem v morju) ne obstajajo niti minimalna mednarodna varnostna pravila, ki veljajo v drugih mednarodnih vodah, in bi varovala človeško življenje ali okolje, ter poziva Komisijo, naj takoj, ko bo to mogoče, zagotovi, da se pripravijo ustrezni predlogi sprememb k predpisom Mednarodne pomorske organizacije (IMO);

11.  poudarja zunanje vidike energetske politike in vlogo Arktike pri oblikovanju energetske politike za Evropo, kot je predlagal Evropski svet marca 2008;

12.  podpira Svet Arktike pri ohranjanju arktične regije kot regije brez napetosti, odprte mednarodnemu sodelovanju na področju raziskav, tako da bo kot bodoča regija dobaviteljica energije omogočala poln razvoj svojega potenciala v okviru trajnostnega okoljskega okvira;

13.  poziva Komisijo, naj glede Arktike prevzame dejavno vlogo, in sicer najprej vsaj s "statusom opazovalke" v Svetu Arktike, ter meni, da mora Evropska komisija ustanoviti posebno službo za Arktiko;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, Norveške, Islandije, Rusije, Kanade in Združenih držav ter akterjem regionalnega sodelovanja.