Postopek : 2008/2523(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B6-0543/2008

Predložena besedila :

B6-0543/2008

Razprave :

PV 21/10/2008 - 7
CRE 21/10/2008 - 7

Glasovanja :

PV 22/10/2008 - 4.2
CRE 22/10/2008 - 4.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0506

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 106kWORD 65k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0543/2008
15.10.2008
PE413.353
 
B6‑0543/2008
k izjavi Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlaga Hartmut Nassauer
v imenu skupine PPE-DE
o izidu zasedanja Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008 v Bruslju

Resolucija Evropskega parlamenta    o izidu zasedanja Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008 v Bruslju  
B6‑0543/2008

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva, objavljenih po zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega sveta ter izjave Komisije o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker je parlamentarni postopek za odobritev lizbonske pogodbe zaključilo 24 držav članic,

B.  ker so institucionalne reforme iz lizbonske pogodbe nujno potrebne za zagotovitev nemotenega in uravnoteženega delovanja Evropske unije s popolnim demokratičnim nadzorom,

C.  ker je zaradi pomembnih političnih dogodkov v letu 2009, zlasti evropskih volitev ter imenovanja nove Komisije, potrebna jasnost o tem, katere institucionalne določbe se bodo uporabljale,

I.  Gospodarske in finančne razmere

1.  je zelo zaskrbljen zaradi razmer na finančnih trgih ter poziva, da je treba dodatno okrepiti usklajeno delovanje, da bi ponovno vzpostavili zaupanje v trge;

2.   poziva, da bi bilo treba preudarno preučiti vzroke za krizo na finančnih trgih ter možne dolgoročne rešitve zanjo, zato da bi pripravili ustrezen regulativni in nadzorni režim za v prihodnje; meni, da mora Komisija v primernem času pripraviti tovrstno začetno oceno za razpravo v Evropski uniji, institucijah držav članic ter javnosti;

3.   pozdravlja zaključke vrha evroskupine z dne 12. oktobra 2008 kot prvi pomemben in usklajen korak za pomiritev finančnih trgov ter je prepričan, da so ukrepi – zlasti začasna državna jamstva za medbančna posojila, pa tudi večja jamstva za vloge ter dokapitalizacija bank – nujno potrebni za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančni sistem; pozdravlja zaključke, v katerih je Evropski svet potrdil ukrepe, ki jih je predlagala evroskupina;

4.   ugotavlja, da ta kriza ne vpliva le na finančne trge, ampak tudi na sposobnost preživetja podjetij, delovna mesta, osebne finance ter mala in srednja podjetja, ter da bi bile posledice nepredstavljive, če nacionalni organi, Evropska centralna banka ter druge centralne banke ne bi uvedli ukrepov za povrnitev zaupanja v finančni sistem;

5.   odločno podpira vse ukrepe, s katerimi bi ponovno dosegli likvidnost trgov, tako da bi bilo podjetjem in posameznikom ponovno na voljo kreditiranje; se zaveda, da je treba davkoplačevalcem zagotoviti, da bo pri vseh ukrepih upoštevana njihova zaskrbljenost, in ugotavlja, da je ponovna vzpostavitev normalnega finančnega stanja nadvse pomembna za gospodarsko rast v prihodnje;

6.   poziva Svet in Komisijo, naj sodelujeta s Parlamentom, ter poudarja, da mora Komisija vse regulativne in nadzorne pobude uskladiti vsaj na ravni Evropske unije, če že ne na svetovni ravni;

7.   poziva vse udeležence, naj združijo prizadevanja in zagotovijo, da zaradi nobenega od ukrepov (razen strogo časovno omejenih) ne bo prišlo do izkrivljanja konkurence ter da bo pri teh ukrepih upoštevana potreba po ohranitvi enakih pogojev;

8.   podpira prizadevanja Evropske centralne banke v zvezi z iskanjem globalne rešitve za krizo; poziva Evropsko centralno banko, naj globalno sodeluje z drugimi centralnimi bankami, vključno s tistimi na hitro razvijajočih se trgih, institucije Evropske unije pa spodbuja, naj sodelujejo z mednarodnimi finančnimi organi, kot so Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Banka za mednarodne poravnave in Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, zato da bi zagotovili sprejetje ukrepov, s katerimi bi ponovno dosegli zaupanje v globalni finančni sistem;

9.   poudarja, da je v interesu davkoplačevalcev in proračunov držav članic, da vsakokrat, ko se za rešitev finančne institucije uporabijo javna sredstva, ta ukrep spremljajo izboljšave v upravljanju in odgovornosti;

10.   poziva, da je treba za sklade hedge uvesti minimalna pravila varnega in skrbnega poslovanja, zlasti v zvezi s finančnimi vzvodi in prodajo na kratko;

11.   pričakuje predloge Komisije v zvezi z bonitetnimi agencijami ter jo poziva, naj jih predloži najkasneje do 12. novembra 2008;

12.   poudarja, da krize, ki presega nacionalne pristojnosti, ne morejo reševati samo nacionalni organi vsak zase, ter da sta pri čezmejnih krizah bistvena sodelovanje in medsebojno zaupanje nadzornih organov; poziva Komisijo in odgovorne nacionalne organe, naj skupaj pripravijo ustrezne predloge za učinkovito reševanje krize, ki bi jih nato Parlament nadalje obravnaval; opozarja na pomen močne usklajenosti na ravni EU, kadar gre za srečanja skupine G8, ter je trdno prepričan o globalnih odgovorih na krizo;

II.  Lizbonska pogodba

13.   ponovno poudarja in potrjuje, da podpira lizbonsko pogodbo ter da jo morajo države članice ratificirati pred evropskimi volitvami leta 2009;

14.  poziva Evropski svet, naj na naslednjem zasedanju določi metodo in časovni okvir, ki bosta omogočila dosego tega rezultata;

III.  Energetika in podnebne spremembe

15.   meni, da zaradi sedanje mednarodne finančne krize ne bi smeli dvomiti o podnebnih ciljih Evropske unije za obdobje po letu 2012; se obvezuje k tesnemu sodelovanju s Svetom in Komisijo, da bi v čim krajšem času dosegli učinkovit in izvedljiv sporazum o svežnju predlogov na področju podnebnih sprememb in energije; poudarja, da je za industrijo EU, njene delavce in potrošnike bistvena natančna ocena ukrepov, s katerimi naj bi dosegli te cilje, zato da se ugotovi, kako bi vplivali na sektorsko in splošno konkurenčnost podjetij EU; v zvezi s tem je treba upoštevati pravico Parlamenta, da ima dovolj časa za obravnavo vprašanja;

16.  zavrača vse poskuse, da bi z novim predlogom za postopek soodločanja v primeru mednarodnega sporazuma ponovno začeli razpravo o tem ter omajali odločitev o zgornji meji emisij CO2, saj bi s tem nakazali, da Evropska unija ni sposobna najti trajne rešitve, ampak odlaga nujne odločitve ter nasprotuje zavezam Evropskega sveta iz marca 2007;

17.  zato poudarja, da je treba ohraniti samodejno povečevanje ciljev zmanjšanja emisij do 30 % po mednarodnem sporazumu, sklenjenem na eni od prihodnjih konferenc pogodbenic;

18.  poziva Svet, naj ohrani predlagane visoko zastavljene cilje, da bi do leta 2020 dosegli zavezujoč 20-odstotni delež trajnostne energije iz obnovljivih virov v skupni končni porabi energije v Skupnosti ter zavezujoč 10-odstotni delež energije iz trajnostnih obnovljivih virov energije v prometnem sektorju v vseh državah članicah;

19.  pozdravlja politični sporazum o notranjem energetskem trgu, ki ga je dosegel Svet; v zvezi s tem ponovno izraža odločno podporo nadaljnji liberalizaciji energetskega trga Evropske unije ter poziva, da je treba sporazum sprejeti v sedanjem parlamentarnem obdobju;

20.  priznava, da lahko tehnologije zajema in shranjevanja ogljika prispevajo k doseganju ciljev Evropske unije za obdobje po letu 2020 ter povečajo zanesljivost oskrbe z energijo; v zvezi s tem poziva k ustrezni finančni podpori za 12 demonstracijskih naprav, in sicer prek pravic v okviru sistema za trgovanje z emisijami;

IV.  Zanesljivost oskrbe z energijo

21.   poziva k močni politični zavezanosti prehodu na evropsko gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, spodbujanju obnovljivih virov energije, energetski učinkovitosti in drugim virom energije z nizko vsebnostjo ogljika ter k prizadevanju za raznolikost oskrbe z energijo in zmanjšanju odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv, saj je ta premik najbolj logičen odziv na višje cene nafte; se zavzema za to, da bi tem strateškim ukrepom sledile večje finančne obveznosti na področju raziskav in razvoja;

22.   poziva Svet, naj odločno sledi priporočilom Evropskega parlamenta v zvezi s sprejetjem skupne evropske zunanje politike o energiji, zlasti s spodbujanjem enotnosti Evropske unije na pogajanjih z dobavitelji energije ter tranzitnimi državami, zaščito interesov EU kot celote, razvijanjem učinkovite diplomacije na področju energetike, sprejetjem učinkovitejših mehanizmov odzivanja na krizne razmere ter z zagotavljanjem diverzifikacije dobaviteljev energije; poudarja, da je treba zaradi tega sprejeti ustrezno strategijo in zagotoviti vse potrebne instrumente za njeno izvedbo; poziva, da je treba posebno pozornost nameniti vzpostavitvi potrebnih manjkajočih medsebojnih povezav, zlasti v vzhodnem delu Evrope;

V.  Evropski pakt o priseljevanju in azilu

23.   pozdravlja pobudo francoskega predsedstva o evropskem paktu o priseljevanju in azilu; vendar meni, da bi jo morali spremljati konkretni zakonodajni predlogi za doseganje ravnovesja med potrebnim evropskim pristopom, vključno z nadaljnjim evropskim povezovanjem na tem področju politike, in spoštovanjem načela subsidiarnosti in suverenosti držav članic, ter v zvezi s tem pozdravlja zlasti zavezo, da v prihodnje ne bi bilo obsežnega urejanja s predpisi;

24.  se strinja s Svetom, da bi morali s paktom o priseljevanju zagotoviti okvir za delovanje pod okriljem prihodnjih predsedstev;

VI.  Nadaljnji ukrepi na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 1. septembra 2008

25.  meni, da konfliktov na Kavkazu ni mogoče rešiti z vojaškim posegom, ter odločno obsoja dejanja vseh tistih, ki hočejo s prisilo in nasiljem spremeniti razmere v Južni Osetiji in Abhaziji, ki se želita odcepiti od Gruzije;

26.  opozarja na nesorazmerne vojaške akcije Rusije v Gruziji na začetku avgusta, njen vdor globoko v državo ter enostransko odločitev, da prizna neodvisnost Abhazije in Južne Osetije;

27.  poziva Rusijo, naj spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Gruzije ter nedotakljivost njenih meja, ki jih priznavajo vse države članice Evropske unije;

28.  podpira zamisel o neodvisni preiskavi o konfliktu v Gruziji ter poziva Svet in Komisijo, naj pospešita delo o tem vprašanju;

29.   poudarja, da mora Evropska unija spremeniti svojo politiko do Rusije, če ta ne bo v celoti izpolnjevala svojih obveznosti v skladu s sporazumoma z dne 12. avgusta in 8. septembra;

30.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so se ruske oborožene sile po napotitvi nadzorne misije Evropske unije (EUMM) dokončno umaknile iz območij ob Južni Osetiji in Abhaziji, kar je bistven dodatni korak pri izvajanju sporazumov, sprejetih 12. avgusta in 8. septembra;

31.  izraža upanje, da bo ta umik notranje razseljenim osebam omogočil vrnitev na domove ter prispeval k vzpostavitvi normalnih življenjskih razmer na teh območjih; poleg tega upa, da se bo zaradi prisotnosti misije EUMM na teh območjih zmanjšala napetost, povečal občutek varnosti ter okrepilo spoštovanje načela pravne države;

32.  poleg tega obžaluje, da misiji EUMM ni dovoljen vstop v separatistični regiji, kjer namerava Rusija namestiti 7600 pripadnikov redne vojske in s tem zamenjati manjšo skupino ruskih mirovnikov, ki so na teh območjih od vojne v letih 1991 in 1992;

33.  ugotavlja, da je treba ostala vprašanja reševati na mednarodni mirovni konferenci v Ženevi, zlasti v zvezi s statusom in razmerami v Južni Osetiji in Abhaziji ter nadaljnjim zadrževanjem ruskih vojaških sil v Ahalgori in Pereviju v Juži Osetiji in v soteski Kodori v Abhaziji, ter da se do takrat odnosi med Evropsko unijo in Rusijo ne morejo popolnoma normalizirati;

34.   opozarja ruske oblasti, da je v sedanjih razmerah še pomembneje zagotoviti, da bodo lahko osebe in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito človekovih in državljanskih pravic, v skladu z zavezo, ki jo je Rusija dala Svetu Evrope, delovale nemoteno in brez ustrahovanja; izraža zaskrbljenost, ker se nadaljujejo zastraševanje, uboji ter poskusi umorov borcev za človekove pravice;

35.   ugotavlja, da je konstruktiven odnos med Evropsko unijo in Rusijo pomemben, saj imata veliko skupnih mednarodnih izzivov, in da mora Rusija izpolniti svoje mednarodno zavezujoče obveznosti, ki bi jih bilo treba v prihodnje razširiti;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom držav članic.

.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov