PREDLOG RESOLUCIJE
17.11.2008
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlaga Pervenche Berès
v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic
B6‑0614/2008
Resolucija Evropskega parlamenta o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije z 31. oktobra 2008 za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 332/2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (KOM(2008)0717),
– ob upoštevanju predloga Komisije z 31. oktobra 2008 za sklep Sveta o zagotavljanju vzajemne pomoči Madžarski in predloga za sklep Sveta o zagotavljanju srednjeročne pomoči EU za Madžarsko (KOM(2008)0716),
– ob upoštevanju uredbe Sveta (ES) št. 332/2002 z 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic[1] in resolucije Parlamenta s 6. septembra 2001 o srednjeročni finančni pomoči za plačilne bilance držav članic[2],
– ob upoštevanju člena 100 in člena 119 Pogodbe o ES,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker Komisija priporoča dodelitev srednjeročne finančne pomoči Madžarski v višini do 6,5 milijard eurov na podlagi člena 119 pogodbe, v povezavi z dogovorom z mednarodnim denarnim skladom,
B. ker je bolj zaželen celovit pristop k srednjeročni finančni pomoči za države članice,
C. ker bi bilo treba upoštevati vpliv sedanje globalne finančne in gospodarske krize,
D. ker gospodarstva držav članic, ki so nedavno pristopile k Evropski uniji, nimajo koristi od prednosti, ki jih ponuja lastna rezervna valuta,
E. ker so bile valute teh držav članic nedavno predmet silovitih špekulativnih napadov in ker je razlog za velikost sedanjih zunanjih neravnovesij zlasti velik porast nevladnega kredita,
F. ker mora politika obravnavati posebne probleme gospodarstev teh držav članic v luči svetovne finančne krize in širjenja recesije v Evropi,
G. ker je morda manevrski prostor, ki ga za spopad z velikim zunanjim neravnovesjem in za preprečevanje finančne nestabilnosti, dovoljuje proračunska politika, dokaj omejen glede na gospodarsko recesijo, ki se širi po Evropi,
1. meni, da je treba države članice, ki niso v euroobmočju, spodbuditi, da pred iskanjem pomoči na mednarodni ravni možno srednjeročno finančno pomoč pri primanjkljaju v plačilni bilanci poiščejo znotraj Skupnosti;
2. meni, da so sedanje razmere še en dokaz za pomembnost eura pri varovanju držav članic v euroobmočju in poziva države članice, ki niso v tem območju, naj se mu pridružijo takoj, ko bodo izpolnjevale maastrichtska merila;
3. poziva Komisijo, naj podrobno analizira, kako je na madžarsko plačilno bilanco vplivalo vedenje posameznih bank, ki so prenesle svoja sredstva z Madžarske po sprejetju načrtov za reševanje v drugih državah članicah;
4. poziva Komisijo, naj natančno preuči špekulativne napade (prodajo na kratko, "short-selling") na valute držav članic, ki so pristopile nedavno, in kaj je mogoče storiti, da se prepreči izrazit upad zaupanja v njihove valute in lokalni bančni sistem;
5. poziva Komisijo, naj rezultate teh analiz sporoči skupini de Larosière in Odboru za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta;
6. priznava, da je treba znatno povečati zgornjo mejo za neporavnane zneske iz posojil, ki se odobrijo državam članicam, določeno v Uredbi (ES) št. 332/2002, saj je od njenega sprejetja število držav članic zunaj euroobmočja znatno naraslo; poudarja, da bi to povečanje prav tako izboljšalo prožnost Skupnosti pri odzivanju na nove zahteve za srednjeročno finančno pomoč, na primer zaradi sedanje svetovne finančne krize;
7. ugotavlja, da takšno povečanje zgornje meje za posojila ne bi vplivalo na proračun, saj bi posojila vzela Komisija na finančnih trgih, države članice upravičenke pa bi jih morale povrniti; poudarja, da bi samo v primeru, če bi država članica ustavila plačilo dolga, to imelo posledice za proračun;
8. opozarja, da se pred sedanjimi finančnimi težavami Madžarske uredba (ES) št. 332/2002 od sprejetja leta 2002 še ni uporabila, njena predhodnica, uredba (EGS) št. 1969/88[3] o izvajanju mehanizma iz člena 119 pogodbe, pa je bila uporabljena dvakrat, enkrat za Grčijo leta 1991 in enkrat za Italijo leta 1993, tako Grčija kot Italija pa sta v celoti spoštovali svoje obveznosti do Komisije;
9. spominja, da je Parlament pozval, naj Svet vsaki dve leti na podlagi poročila Komisije, po posvetovanju s Parlamentom in po predložitvi mnenja Ekonomsko-finančnega odbora pregleda, ali ustanovljeni aranžma zadovoljuje potrebe, zaradi katerih je bil ustanovljen; sprašuje, ali so bila ta poročila pripravljena od sprejetja uredbe (ES) št. 332/2002;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, euroskupini in vladam držav članic.