PREDLOG RESOLUCIJE
12.1.2009
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Daniel Cohn-Bendit, Monica Frassoni, David Hammerstein, Hélène Flautre, Caroline Lucas, Margrete Auken, Jill Evans, Angelika Beer in Cem Özdemir
v imenu skupine Verts/ALE
o sporu v Gazi
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0051/2009
B6‑0054/2009
Resolucija Evropskega parlamenta o sporu v Gazi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Bližnjem vzhodu, zlasti resolucij z dne 16. novembra 2006 o razmerah v Gazi, 12. julija 2007 o razmerah na Bližnjem vzhodu, 11. oktobra 2007 o humanitarnih razmerah v Gazi in 21. februarja 2008 o razmerah v Gazi,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 242 (1967), št. 338 (1973) in št. 1860 z dne 8. januarja 2009,
– ob upoštevanju četrte ženevske konvencije (1949) in njenih 5 načel,
– ob upoštevanju izjave Evropske unije z dne 30. decembra 2008 o razmerah na Bližnjem vzhodu,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker so izraelske vojaške sile po koncu šestmesečnega premirja med Izraelom in Hamasom, ki je bilo doseženo 18. junija 2008 s posredovanjem Egipta, 27. decembra 2008 začele zračne napade, ki jim je sledila kopenska ofenziva Gaze, kot odziv na izstreljevanje raket s strani palestinskih borcev,
B. ker je bilo premirje pogosto kršeno na obeh straneh in ni privedlo do odprave izraelske blokade Gaze, kot sta se dogovorili sprti strani, nastala pa je velika humanitarna kriza, ki je prizadela vse prebivalstvo v Gazi, razmere na Zahodnem bregu pa se niso bistveno izboljšale,
C. ker je izraelska ofenziva do zdaj povzročila že skoraj 1000 smrtnih žrtev in 3000 ranjenih, med katerimi je veliko žensk in otrok, ter uničila civilno infrastrukturo, objekte, hiše in celo šolo ZN, v kateri so bile nastanjene begunske družine,
D. ker sta izraelska in palestinska stran v dogovoru iz Annapolisa z dne 27. novembra 2007 izrazili pripravljenost za začetek dvostranskih pogajanj, ki bi potekala v dobri veri, da bi še pred koncem leta 2008 sklenili mirovni sporazum, s katerim bi rešili vsa odprta vprašanja, ter pripravljenost za takojšnjo izvedbo svojih obveznosti iz časovnega načrta, med katerimi so tudi začasna zamrznitev dejavnosti v zvezi z naseljevanjem, odprava omejitve prostega pretoka blaga in ljudi na zasedenih območjih ter konec nasilja in terorističnih dejanj,
1. odločno obsoja težko in nesorazmerno ofenzivo izraelskih zračnih in kopenskih sil na gosto naseljenih območjih, ki povzroča vse večje število žrtev med civilnimi prebivalci in obsežno uničenje civilne infrastrukture, ter s tem v zvezi poziva Izrael, naj izpolni svoje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah, in posledično zagotovi neoviran dostop humanitarne pomoči do območij spora; hkrati obsoja izstreljevanje raket Hamasa na izraelske civiliste;
2. ponovno izraža svoje stališče, da izraelsko-palestinskega spora ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi, zato pozdravlja vsa diplomatska prizadevanja za dosego trajnega premirja, ki bi temeljilo na prenehanju izstreljevanja raket s strani Hamasa in tihotapljenja orožja prek tunelov ter na odpravi izraelske blokade Gaze, pa tudi na odprtju mej ter na novemu in učinkovitemu dogovoru o upravljanju prehodnih točk;
3. podpira zlasti francosko-egiptovsko pobudo ter poziva Svet, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva za oživitev četverice in omogoči pogajanja med vsemi zadevnimi stranmi; pozdravlja resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov, ki poziva k takojšnji in trajni prekinitvi ognja, ki jo je treba dosledno spoštovati, slediti pa ji morajo popoln umik izraelskih sil iz Gaze ter neovirana preskrba in razdeljevanje humanitarne pomoči v celotni Gazi; izraža obžalovanje, da sprti strani te resolucije nista pripravljeni spoštovati;
4. ponovno potrjuje, da ima Izrael pravico do obrambe, vendar pa mora biti ta pravica sorazmerna z grožnjo in jo je treba uveljaviti ob doslednem spoštovanju humanitarnega prava in mednarodnih obveznosti iz ženevske konvencije, ki spoštovanju in zaščiti civilistov pred posledicami sovražnosti pripisuje velik pomen; opozarja zlasti Izrael na njegove obveznosti okupacijske sile, ki izhajajo iz četrte ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne; poziva države članice, naj Izraelu prenehajo dostavljati orožje, dokler ne bo zagotovljeno, da se tovrstno orožje ne uporablja za kršitev mednarodnega prava in da Izrael ne uporablja orožja, prepovedanega po tem pravu, kot so bele fosforne mine;
5. izraža zaskrbljenost nad usodo in varnostjo 1,5 milijona Palestincev, ujetih v Gazi in brez možnosti, da bi jo zapustili, ter nad humanitarnimi razmerami Palestincev na Zahodnem bregu, saj se njihove razmere kljub sodelovanju palestinskih nacionalnih oblasti niso izboljšale; meni, da vsakodnevna triurna ustavitev bombardiranja ne zadostuje za reševanje sedanje humanitarne katastrofe, ki bi jo lahko odpravili le s takojšnjo in trajno prekinitvijo ognja; opozarja, da sedanja kriza še nadalje zaostruje razmere, ki so posledica dolgotrajne blokade Gaze, ki jo izraelski organi izvajajo od leta 2007;
6. zato poziva obe strani, naj ustavita sovražnosti, da bi civilnemu prebivalstvu lahko nudili humanitarno pomoč, evakuirali ranjence, ponovno vzpostavili reševalne službe in obnovili osnovno infrastrukturo ter da bi tisti Palestinci, ki želijo zapustiti območje spora, to s pomočjo sosednjih držav lahko varno storili;
7. poziva zlasti egiptovske organe, naj storijo vse za odprtje mejnega prehoda Rafah in omogočijo odhod beguncev in civilnega prebivalstva ter preskrbo s humanitarno pomočjo;
8. poudarja, da je temeljni pogoj za stabilen dogovor in mednarodno posredovanje v sedanji krizi interni dogovor med vsemi deli palestinske družbe, ki bi temeljil na sporazumu iz Meke februarja 2007;
9. poudarja, da izraelsko vojaško posredovanje nepreklicno ruši proces iz Annapolisa, ogroža vse še tako majhne dosežke ter vse upe za srednjeročno poravnavo spora na podlagi pogajanj; zato poziva EU naj nemudoma da pobudo za sklic mednarodne konference z vsemi glavnimi akterji, da bi se dokončali obstoječi mirovni predlogi, zlasti predlog Arabske lige, in postavili temelji za celostno poravnavo, osnovano na rešitvi, ki predvideva dve državi – Izraelsko državo z varovanimi in priznanimi mejami in upravičeno Palestinsko državo s prestolnico vzhodni Jeruzalem;
10. poziva Svet, naj začne priprave na namestitev mednarodnih mirovnih sil pod poveljstvom EU in z mandatom Združenih narodov v Gazi, ki bi morale vključevati tudi kontingente iz arabskih in muslimanskih držav;
11. poziva Svet, naj zamrzne nadaljnji razvoj odnosov z Izraelom, dokler se sprti strani ne dogovorita o dosledni, popolni in trajni prekinitvi ognja ter Izrael ne omogoči neoviranega dostopa humanitarne pomoči; hkrati poudarja, da morajo biti tesnejši odnosi med EU in Izraelom pogojeni s spoštovanjem človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, končanjem humanitarne krize v Gazi in zasedenih palestinskih ozemljih, sprejetjem resničnih zavez splošnemu mirovnemu sporazumu ter doslednim izvajanjem začasnega pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Palestinsko osvobodilno organizacijo;
12. meni, da so izraelski napadi na Gazo v nasprotju z določbami pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, zlasti s klavzulo o človekovih pravicah, ki je s pravnega vidika bistven del sporazuma; znova poudarja, da je treba vzpostaviti jasen mehanizem za izvajanje te klavzule;
13. obžaluje odločitev izraelskih oblasti, da novinarjem prepovedo dostop na območje Gaze in tja spustijo le omejeno število humanitarnih konvojev; poziva k neoviranemu in neomejenemu dostopu mednarodnih opazovalcev, da bi omogočili preiskavo zločinov, storjenih pred in med vojaško ofenzivo; obžaluje odločitev izraelskih organov, da 15. decembra 2008 priprejo in izženejo Richarda Falka, odposlanca za zasedena območja Sveta ZN za človekove pravice, ki preiskuje izraelsko ravnanje s Palestinci;
14. je zelo zaskrbljen zaradi resnega učinka izraelske ofenzive po svetu, ki povečuje vzajemno sovraštvo med sprtima narodoma in slabi zmerne politične sile v islamskem svetu ter širi vzdušje nasilja, ki povzroča radikalizacijo skupin skrajnežev in pogostejša antisemitska dejanja;
15. poziva, da je treba ponovno izpustiti večje število palestinskih zapornikov, ob posebnem upoštevanju izpustitve zaprtih članov palestinskega zakonodajnega sveta, vključno s članom Marwanom Barghoutijem; poudarja, da bi tovrstno dejanje strani lahko spodbudilo k nadaljevanju dialoga;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, odposlancu četverice na Bližnjem vzhodu, predsedniku palestinskih oblasti, palestinskemu zakonodajnemu svetu, izraelski vladi in knesetu ter egiptovski vladi in parlamentu.