PREDLOG RESOLUCIJE
28.1.2009
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagata Martin Schulz in Claudio Fava
v imenu skupine PSE
o vračanju in preselitvi zapornikov iz centra za pridržanje v Guantanamu
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0066/2009
B6‑0069/2009
Resolucija Evropskega parlamenta o vračanju in preselitvi zapornikov iz centra za pridržanje v Guantanamu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju mednarodnih, evropskih in nacionalnih instrumentov na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter prepovedi samovoljnega pripora, prisilnih izginotij in mučenja, kot sta Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Konvencija proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju z 10. decembra 1984,
– ob upoštevanju čezatlantskega sodelovanja med ZDA ter EU in njenimi državami članicami, zlasti na področju boja proti terorizmu,
– ob upoštevanju:
- •svoje resolucije o položaju zapornikov v Guantanamu s 13. junija 2006[1];
- •svoje resolucije o Guantanamu z 19. februarja 2006[2],
- •svojega priporočila Svetu z 10. marca 2004 o pravici ujetnikov v Guantanamu do pravičnega sojenja[3],
- •svoje resolucije s 7. februarja 2002[4] o zapornikih v zalivu Guantanamo,
- •resolucij parlamentarne skupščine Sveta Evrope,
- •poročila komisije Združenih narodov za človekove pravice s 15. februarja 2006,
- •izjav posebnih poročevalcev Združenih narodov,
- •sklepov in priporočil odbora Združenih narodov proti mučenju v zvezi z ZDA,
- •izjave predsednika Evropskega parlamenta z 20. januarja 2009,
- •izjave komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z 19. januarja 2009,
- •izjave koordinatorja EU za boj proti terorizmu,
- •izjav komisarja EU za pravosodje, svobodo in varnost ter predsedstva EU,
– ob upoštevanju svoje resolucije s 14. februarja 2007 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA (poročilo Claudia Fave)[5] ter dejavnosti Sveta Evrope v zvezi s tem,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker so po terorističnih napadih 11. septembra 2001 ZDA januarja 2002 v zalivu Guantanamo na Kubi postavile močno zavarovan center za pridržanje, v katerem so priprte osebe, osumljene terorizma,
B. ker so bile zapornikom v zalivu Guantanamo in v drugih skrivnih centrih za pridržanje odvzete temeljne človekove pravice, vključno s pravico do pravičnega sojenja, in ker so bili žrtve krutih metod zasliševanja, kot je zlivanje vode v dihalne odprtine (water boarding), torej mučenja oziroma krutega in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja,
C. ker so sodišča ZDA, tudi vrhovno sodišče, v vrsti sodb priznala delne in omejene pravice, vključno z možnostjo dostopa do ameriških civilnih sodišč,
D. ker je bila v resoluciji o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA odgovornost EU in držav članic, tudi v zvezi z leti v Guantanamo, natančno preučena,
E. ker je seznam, ki so ga objavile oblasti ZDA, vseboval 759 nekdanjih in trenutnih zapornikov Guantanama; 525 zapornikov so izpustili, pet pa jih je umrlo v priporu; trenutno je v Guantanamu 250 zapornikov, pri čemer:
- •je bilo za vrsto zapornikov ugotovljeno, da jih je mogoče izpustiti, saj niso bili nikoli obsojeni, niti ne gre pričakovati, da bi bili obsojeni kakršnega koli zločina, pri čemer so ZDA za približno 30 oseb že priznale, da niso osumljene ničesar in bi jih bilo mogoče izpustiti, vendar jih ni mogoče vrniti v države izvora, ker jim tam preti kazenski pregon ali mučenje ali ker jih vlade nočejo sprejeti nazaj,
- •so se ZDA odločile, da nekaterih zapornikov sicer ne bodo sodno preganjale, menijo pa, da jih morajo njihove vlade pridržati ali strogo nadzirati, saj predstavljajo morebitno nevarnost,
- •obstaja vrsta pripornikov, ki jih oblasti ZDA uvrščajo med nevarne,
F. ker so zaradi mučenja in uporabe drugih nezakonitih metod pridobljeni dokazi nesprejemljivi za sodišča, sodni pregon in obsodbe zaradi terorizma pa so zato nemogoče,
1. pozdravlja uradno odločitev predsednika ZDA Baracka Obame glede zaprtja centra za pridržanje v Guantanamu; poudarja, da se z zaprtjem tega sramotnega objekta ZDA vračajo k spoštovanju h humanitarnega in mednarodnega prava, ki ga je Busheva administracija vztrajno kršila;
2. opozarja, da je glavna odgovornost za celoten proces zaprtja centra za pridržanje v zalivu Guantanamo in za prihodnost zapornikov na strani ZDA; vseeno pa izjavlja, da so za spoštovanje mednarodnega prava in temeljnih pravic odgovorne vse demokratične države ter predvsem EU in njene države članice, ki predstavljajo skupnost vrednot;
3. na podlagi prošnje predsednika Obame za sodelovanje pri iskanju rešitev poziva države članice, naj bodo pripravljene sprejeti zapornike iz Guantanama v EU, da bi prispevale k okrepitvi mednarodnega prava in s tem, kot prednostno nalogo, zagotovile pošteno in človeško obravnavo za vse;
4. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko, parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju zveze NATO, generalnemu sekretarju in predsedniku parlamentarne skupščine Sveta Evrope, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter predsedniku in kongresu Združenih držav Amerike.