PREDLOG RESOLUCIJE
19.2.2009
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlaga Jan Andersson
v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
o izvajanju smernic za politike zaposlovanja držav članic v obdobju 2008–2010
B6‑0133
Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju smernic za politike zaposlovanja držav članic v obdobju 2008–2010
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 20. maja o smernicah za politike zaposlovanja v obdobju 2008–2010,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropski načrt za oživitev gospodarstva (KOM(2008)0800),
– ob upoštevanju odločbe Sveta z dne 15. julija 2008 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic,
– ob upoštevanju predloga Komisije za odločbo Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic z dne 28. januarja 2009 (KOM(2008)0869),
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008, v katerih je določen okvir EU za ukrepanje, da bi preprečili recesijo in ohranili gospodarsko dejavnost in zaposlovanje,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU,
– ob upoštevanju člena 103 svojega poslovnika,
A. ker so gospodarska rast, zaposlovanje, boj proti revščini in socialna vključenost močno povezani,
B. ker sedanja gospodarska kriza prinaša izzive povečane brezposelnosti in socialne izključenosti, kakršnih še ni bilo, in ker se bo po napovedih gospodarski položaj Evropske unije še poslabšal, kar ji bo v letu 2009 prineslo manjšo ali celo negativno rast zaposlovanja ter večjo brezposelnost,
C. ker so evropska strategija zaposlovanja in smernice za zaposlovanje glavni instrumenti v okviru lizbonske strategije, ki so namenjeni reševanju izzivov na trgu dela,
D. ker imajo Evropska unija in države članice skupno odgovornost, da obravnavajo izzive, priložnosti in negotovosti državljanov v zvezi z globalizacijo,
E. ker se mora Evropska unija odločno in usklajeno odzvati na globalno gospodarsko in finančno krizo, da bi preprečila izgubo delovnih mest, podprla ustrezen dohodek za državljane in se izognila recesiji ter sedanje gospodarske in zaposlitvene izzive spremenila v priložnosti,
F. ker je zaradi tega nujno treba okrepiti prizadevanja na vseh ravneh upravljanja, pri čemer morajo socialni partnerji in drugi zadevni akterji sodelovati pri vlaganju v ljudi in posodobitvi evropskih trgov dela, zlasti z uporabo pristopa prožne varnosti,
Splošno: oživitev gospodarstva in usmeritev politike zaposlovanja
1. pozdravlja sporočilo Komisije o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva ter njegov poudarek na povezavi med kratkoročno fiskalno spodbudo ter dolgoročno lizbonsko strategijo in integriranimi smernicami; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo vsi kratkoročni ukrepi, ki jih bodo sprejele države članice za oživitev gospodarstva, prispevali k skupno dogovorjenim ciljem;
2. ugotavlja, da je osrednja dilema sedanje krize to, da instrumenti evropske gospodarske politike še niso dovolj razviti za uspešno soočanje s prihodnjimi izzivi; zato zahteva pregled in posodobitev ključnih orodij politike, predvsem integriranih smernic za rast in delovna mesta, pakta stabilnosti in rasti ter strategije trajnostnega razvoja, da bi jih vključili v okvir nove ureditve za premišljeno rast v Evropski uniji;
3. poudarja, da je treba integrirane smernice spremeniti glede na ozadje gospodarskega upada, in poziva Svet, naj sprejme kratkoročne ukrepe za ohranitev stopnje zaposlenosti iz leta 2008 in za naložbe v boj proti podnebnim spremembam ter naj pozove države članice in socialne partnerje, da v skladu z nacionalno prakso zagotovijo zadosten prihodek, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih družbenih skupinah; pričakuje, da bo Komisija za naslednje spomladansko zasedanje Evropskega Sveta pravočasno oblikovala pobude in predstavila predloge v zvezi s temi cilji;
4. opozarja, da so izobraževanje, kvalifikacije in usposabljanje najboljši ukrepi zaposlovalne politike in da je treba infrastrukturo za varstvo otrok obravnavati kot enega od osnovnih pogojev za povečanje vključenosti v trg dela, zlasti za ženske; spodbuja države članice, naj ta skupna načela vključijo v posvetovanja o nacionalnih programih reform s socialnimi partnerji;
Smernice za zaposlovanje v obdobju 2008–2010: nujnost doslednega izvajanja
5. ponovno opozarja, kako pomemben je koncept prožne varnosti v smernici 20 pri ustvarjanju mostov med zaposlitvami, ter poudarja, da to zahteva visoko raven zaščite v sistemih socialnega varstva ter aktivne politike trga dela;
6. v zvezi s tem pozdravlja izjavo Komisije, da je bistveno okrepiti sisteme aktiviranja, zlasti za nizko kvalificirane; povečati subvencije za delovna mesta ter skrajšati tečaje usposabljanja za ranljive skupine in tiste, ki jim najbolj grozi dolgoročna brezposelnost; zagotoviti (pre)usposabljanje ter nova znanja in spretnosti, ki so potrebna v manj prizadetih panogah; zagotoviti ustrezno socialno zaščito, ki omogoča dohodkovno varnost, ter sprejeti temeljno zavezanost socialnemu dialogu in vključitvi socialnih partnerjev;
7. poudarja, kako pomembni so ciljno usmerjeni ukrepi za ranljive skupine v času visoke brezposelnosti, predvsem ciljno usmerjeni ukrepi za skupine dolgotrajno brezposelnih, invalidov in priseljencev;
8. meni, da mora biti glede na resnost gospodarske krize Komisija pripravljena sprejeti izredne ukrepe, vključno s povečanjem dostopnosti sklada za prilagoditev globalizaciji, ki mora biti sposoben podpreti delavce v več različnih situacijah, med drugim delavce za določen čas, ki so izgubili zaposlitev, ter vključno z začasnim odprtjem evropskega socialnega sklada, da bi podprli ukrepe za ohranitev zaposlitev s pomočjo programov usposabljanja;
9. meni, da je treba zaradi gospodarske krize okrepiti ukrepe EU za prestrukturiranje, zlasti pa pravice glede obveščanja in posvetovanja;
10. meni, da bi morali pri naslednji reformi strukturnih skladov EU zagotoviti, da bodo njeni cilji bolj osredotočeni na ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest;
11. poleg tega poudarja, da izobraževanje ni pomembno le za povečanje zaposljivosti delavcev, ampak tudi za izboljšanje njihove mobilnosti, kar je pomembno za delovanje notranjega trga; zato poudarja, kako pomembno je potrjevanje formalno in neformalno pridobljenega znanja in spretnosti;
12. poudarja pomen smernice 23 in znatnih naložb v vseživljenjsko učenje za zniževanje stopnje brezposelnosti ter doseganje cilja glede ustvarjanja boljših delovnih mest v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da morajo imeti vsi državljani enak dostop do programov vseživljenjskega učenja in možnosti, da sodelujejo v njih, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam; poudarja, da bi bilo treba evropski socialni sklad in evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporabiti za takojšnje financiranje teh ukrepov;
13. obžaluje, da je v vseh državah za tiste z najnižjo stopnjo izobrazbe, starejše, prebivalce podeželja in invalide najmanj verjetno, da bodo udeleženi v izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju;
14. poudarja, da je za večjo udeležbo bistveno izboljšati način poučevanja odraslih ter da ukrepi za spodbujanje učinkovitega poučevanja zajemajo razpoložljivost primernih prostorov in lokalne možnosti otroškega varstva, odprte storitve in možnosti učenja na daljavo za tiste v oddaljenih območjih, informacije in smernice, prilagojene programe in prilagodljive učne načrte;
15. opozarja, da je stopnja brezposelnosti med mladimi v Evropi še vedno previsoka; opozarja tudi, da so izkušnje iz preteklih gospodarskih kriz pokazale, da imajo mladi, ki so opustili šolanje in postali brezposelni, veliko manj možnosti za vstop na trg dela; zato poudarja, kako pomembno je izpolniti cilj smernice 18 v vseh državah članicah, in sicer, da se vsem mladim, ki so opustili šolanje, v štirih mesecih ponudi delovno mesto, pripravništvo, dodatno usposabljanje ali kak drug ukrep za zagotovitev zaposljivosti;
16. poziva k odločnim ukrepom, s katerimi bi odpravili problem nizke udeležbe žensk na trgu dela; opozarja, da je stopnja zaposlovanja pri ženskah na splošno nižja in da je v primerjavi z moškimi zanje bolj običajno, da so zaposlene za krajši delovni čas; zato poudarja, kako pomembna je politika, v kateri imajo moški in ženske enako odgovornost; da bi dosegli ta cilj, poziva države članice, naj nujno izpolnijo svoje obveznosti v skladu z barcelonskimi cilji;
17. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da gospodarska kriza posebej izrazito vpliva na zaposlene s krajšim delovnim časom, med katerimi so večinoma ženske;
18. meni, da je v času velike brezposelnosti očitno, da bosta ogroženi regionalna in socialna kohezija, in zato poudarja, kako pomembno je izvajanje smernice 17 o socialni in teritorialni koheziji, da bi preprečili nepravilnosti na tem področju;
19. poudarja pomen naložb v sektor socialnega varstva, zlasti v času gospodarske krize; meni, da ta sektor opravlja številne pomembne storitve za skupnost, v njem pa je zaposlen tudi velik del prebivalstva; poudarja, da je treba vzdrževati sektor socialnega varstva, da bi preprečili zmanjšanje kakovosti storitev za skupnost ter povečanje stopnje brezposelnosti;
20. z obžalovanjem ugotavlja, da je možno, da bo v času gospodarske krize v nekaterih podjetjih nekaj pritiska na plače, kar bi bila prostovoljno izbrana alternativa za selektivno odpuščanje; vendar poudarja, da ne smemo dovoliti, da bi kriza povzročila znižanje plač na splošno; meni, da je pomembno, da:
- vsaka država članica v skladu z nacionalno tradicijo in prakso vzpostavi politiko, s katero bi konkurenco na podlagi plač, ki zaposlenim ne zadoščajo za izhod iz revščine, odstranili s trga,
- imajo kolektivne pogodbe široko področje uporabe,
- se spoštuje hierarhija kolektivnih pogodb,
- se spoštujejo in so v praksi uveljavljeni plače in delovni pogoji, določeni v kolektivnih pogodbah in/ali delovni zakonodaji;
Potreba po usklajenem ukrepanju v odgovor na gospodarsko krizo
21. poudarja pomen proaktivnih in usklajenih naložb v vseh državah članicah, vključno s proizvodno infrastrukturo, izobraževanjem in podnebnimi spremembami, da bi dosegli cilj glede povečanja stopnje zaposlenosti, prispevali k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in zagotovili socialno kohezijo; v zvezi s tem poudarja pomen podpore EU za razvoj sodobne in trajnostne industrije;
22. poudarja, da ni pomembno le ustvariti dodatna delovna mesta, ampak tudi ohraniti in izboljšati kakovost tistih, ki so na voljo danes;
23. poziva države članice, naj po potrebi še naprej spodbujajo lastno odgovornost in večjo udeležbo vseh zadevnih akterjev, vključno s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi učinkovito izvajale smernice za zaposlovanje;
24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.