PREDLOG RESOLUCIJE
18.3.2009
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlaga Rebecca Harms
v imenu skupine Verts/ALE
o prihodnosti avtomobilske industrije v Evropi
B6‑0156/2009
Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnosti avtomobilske industrije v Evropi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000,
– ob upoštevanju sporočila Komisije spomladanskem Evropskem svetu z dne 2. februarja 2005 z naslovom „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta: Nov začetek za Lizbonsko strategijo“ (KOM(2005)0024 konč.),
– ob upoštevanju končnega poročila skupine na visoki ravni z naslovom „CARS 21 - Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju“, ki je bilo objavljeno leta 2006,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. februarja 2007 z naslovom „Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju – stališče Komisije o končnem poročilu skupine na visoki ravni CARS 21“ (KOM(2007)0022 konč.),
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 15. in 16. oktobra 2008,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. oktobra 2008 z naslovom „Od finančne krize do okrevanja gospodarstva: evropski okvir za ukrepanje“ (KOM(2008)0706 konč.),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu z dne 26. novembra 2008 z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2009 spomladanskemu Evropskemu svetu z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ (KOM(2009)0114),
– ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije o vplivih finančne krize na avtomobilsko industrijo z dne 4. februarja 2009,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2009 z naslovom „Odziv na krizo v evropski avtomobilski industriji“ (KOM(2009)0104 konč.),
– ob upoštevanju novega začasnega okvira za ukrepe državne pomoči, ki je bil sprejet decembra 2008,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker je evropska avtomobilska industrija v krizi brez primere, in sicer zaradi kombinacije dejavnikov, med katerimi sta finančna in gospodarska kriza le en element,
B. ker kriza ne vpliva le na proizvajalce avtomobilov, temveč tudi na njihove dobavitelje, trgovce in popravljavce, vključno s številnimi malimi in srednjimi podjetji,
C. ker se ocenjuje, da znaša strukturni presežek zmogljivosti avtomobilske industrije v EU 20 %, in ker se pričakuje, da bo v naslednjih štirih letih prodaja vozil padla za 20 do 25 %,
D. ker evropska avtomobilska industrija neposredno in posredno zaposluje 10 milijonov delavcev, to je 6 % zaposlenega prebivalstva v Evropski uniji, in je bilo več tisoč delavcev že odpuščenih – številni med njimi so bili zaposleni začasno –, več sto tisoč delovnih mest pa je ogroženih,
E. ker je v avtomobilski industriji ogromen potencial za ustvarjanje novih delovnih mest z okolju prijaznejšimi tehnologijami,
F. ker so države članice začele sprejemati nacionalne ukrepe v podporo industriji in ker mora Komisija spremljati skladnost državne pomoči s pravili EU o konkurenci iz ustanovne pogodbe, kot je določeno v členih 87 in 88 pogodbe,
G. ker so se emisije iz prometnega sektorja še naprej povečevale, medtem ko so se v vseh drugih sektorjih emisije manjšale,
H. ker je zaradi podnebnih sprememb nujna nova strategija za prometni sektor v Evropski uniji – del tega se hitro razvija –, ki bo zagotavljala, da bodo avtomobili, ki se bodo ponujali na trgu, manjši in učinkovitejši,
Soočanje s problemom nezaposlenosti
1. poziva države članice in Evropsko unijo, naj ukrepajo hitro in vsa prizadevanja osredotočijo v blažitev negativnih socialnih posledic pri ljudeh, ki delajo v tem sektorju;
2. ugotavlja, da gospodarski in politični voditelji, ki nosijo svoj del odgovornosti za sedanje razmere, ker so sprejemali napačne strategije za ta sektor, niso med tistimi, ki najbolj trpijo zaradi krize v sektorju;
3. poudarja, da je treba v tem sektorju opraviti prestrukturiranje in preusmeritev, če hočemo ohraniti dolgoročne možnosti zaposlovanja, in poziva k sprejetju ustreznih politik, kot je oblikovanje reševalnih družb za prekvalifikacijo, da bi ljudje med prilagajanjem svojih kvalifikacij ohranili zaposlitev;
4. ugotavlja, da bodo sektorji s podobno strukturo usposobljenosti, kot je proizvodnja sredstev javnega prometa, potrebovali več ljudi, ko se bodo izvajale trajnostne prometne politike; opozarja, da industrijski sektor javnega prevoza neposredno zaposluje 900 000 ljudi v Uniji ter še številne druge kot voznike, strojevodje itd.;
5. poziva avtomobilsko industrijo, naj postane del „zelenega New deala“, ki združuje boj proti socialnim posledicam krize z oblikovanjem temeljev za trajnejše gospodarstvo, ki se bo zmožno spoprijeti z izzivi prihodnosti;
Nobene brezpogojne pomoči
6. ponovno poudarja, da je za spoprijemanje s to krizo v prvi vrsti odgovorna industrija;
7. poudarja, da se z javnim denarjem ne bi smele kriti izgube delničarjev in uprav velikih proizvajalcev avtomobilov, ki so si v preteklosti prisvojili ogromne koristi, temveč bi ga bilo treba usmerjati v ohranjanje in ustvarjanje zaposlitvenih možnosti v okviru strategije trajnostnega razvoja Evropske unije;
8. opozarja Komisijo, da prostovoljni dogovor z avtomobilsko industrijo ni dosegel svojega namena in poudarja, da je potreben regulativni pristop;
9. zavrača pozive industrije, naj se odloži uvedba novih ali načrtovanih okoljevarstvenih zahtev; nasprotno meni, da bi morala biti vsaka finančna podpora za avtomobilsko industrijo povezana z izboljšanjem okoljske učinkovitosti nad osnovne zakonske zahteve in z zagotavljanjem potrebnega premika v smeri proizvodnje okoljsko trajnejših vozil;
10. meni, da se javni denar ne sme porabljati za ohranjanje zastarelih struktur in presežkov zmogljivosti v ključnih segmentih tega sektorja; vztraja, da bi morala biti vsaka državna pomoč skladna s cilji lizbonske in göteborške strategije ter podnebno-energetskega svežnja;
11. poziva, naj bo državna pomoč za avtomobilsko industrijo odvisna od sprejetja načrta prestrukturiranja in prekvalifikacije na ravni podjetja, da se z inovativnimi tehnologijami, novimi proizvodi in novimi kvalifikacijami rešijo problemi, kot je presežek zmogljivosti;
12. opozarja, da mora Evropska investicijska banka odigrati ključno vlogo pri razvoju čistega prometa, zaradi česar je potreben večji delež podpore te banke za železniški promet, mestni javni prevoz, intermodalni prevoz in za upravljanje prometa; poziva Evropsko investicijsko banko, naj svoj posojila avtomobilski industriji osredotoči v raziskave in razvoj za učinkovitejše, čistejše in varnejše avtomobile ter za izboljšanje varnosti;
13. vztraja, da bi morala biti poraba iz programov Evropske investicijske banke in sedmega okvirnega programa pregledna in odgovorna ter bi jo bilo treba ocenjevati glede njene dolgoročne vzdržnosti in ob celoviti udeležbi javnosti;
14. svari države članice pred sprejemanjem nacionalnih ukrepov, ki bi lahko povzročili tekmovanje v subvencijah; zato poziva Svet in Komisijo, naj razvijeta evropsko strategijo in na evropski ravni usklajujeta ukrepe, da se preprečijo protekcionistične poteze;
Sheme za razgradnjo avtomobilov
15. prosi Komisijo, naj čim prej predstavi študijo z ekonomsko in okoljsko oceno shem za razgradnjo avtomobilov v EU; poziva države članice, ki uporabljajo sheme za razgradnjo avtomobilov, naj jih zasnujejo tako, da bodo povezane z nizkimi izpusti CO2, in sicer tako, da uvedejo omejitve CO2 za avtomobile, ki so primerni za tovrstne sheme, in s tem preprečijo morebitne ukane;
Skupina na visoki ravni
16. izraža zaskrbljenost glede vsake institucionalizirane vloge, ki se podeli posvetovalnim forumom industrije, kot je na primer skupina CARS 21, kar zadeva politike, za katere veljajo pravila soodločanja; opozarja na soglasno odločitev o skupinah na visoki ravni, ki jo je leta 2006 sprejela konferenca predsednikov, in poziva Komisijo, naj zagotovi svojo neodvisnost pri uporabi svoje pravice do pobude v skladu s pogodbami;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in nacionalnim parlamentom držav članic.