PREDLOG RESOLUCIJE

26.3.2009

k izjavi Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Gisela Kallenbach, László Tőkés in Milan Horáček
v imenu skupine Verts/ALE
o evropski zavesti in totalitarizmu

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0165/2009

B6‑0169/2009

Resolucija Evropskega parlamenta   o evropski zavesti in totalitarizmu

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih številnih resolucij o demokraciji in spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, vključno z resolucijo, sprejeto maja 2005, o prihodnosti Evrope šestdeset let po drugi svetovni vojni[1], resolucijo iz oktobra 2008 o spominu na žrtve namerno povzročene lakote (holodomor)[2] in resolucijo iz januarja 2009 o Srebrenici[3],

–  ob upoštevanju členov 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju okvirnega sklepa 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi[4],

–  ob upoštevanju praške deklaracije o evropski zavesti in komunizmu, sprejete dne 3. junija 2008,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker je treba ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope, da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in postavijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu,

B.  ker je bilo evropsko združevanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili dve svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta ter do širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, bilo pa je tudi način preseganja globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem, združevanjem, končanjem vojne in zagotavljanjem demokracije v Evropi,

C.   ker je bil proces evropskega združevanja uspešen in je naposled pripeljal do Evropske unije, ki združuje države srednje in vzhodne Evrope, ki so živele pod komunističnimi režimi od konca druge svetovne vojne do zgodnjih devetdesetih let, in ker je pred tem pristop Grčije, Španije in Portugalske pomagal utrditi demokracijo v južnem delu Evrope,

D.  ker je eden osrednjih ciljev izgradnje Evropske unije zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in načel pravne države in ker so bili s členoma 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji zagotovljeni primerni mehanizmi za uresničitev tega cilja,

E.  ker je z vidika žrtev vseeno, kateri režim jih je iz katerega koli razloga prikrajšal za svobodo, mučil ali ubijal;

1.  izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju;

2.  ugotavlja, da je bilo državno nasilje za vse te režime sprejemljiva, prednostna in učinkovita metoda vzdrževanja absolutnega nadzora nad državljani; opominja, so se ti režimi pogosto zatekali k skrajnim oblikam terorja, zatirali vse državljanske in človeške svoboščine, začenjali napadalne vojne, kot neločljiv del svoje ideologije pa tudi uničevali, tlačili in pohabljali cele narode in skupine prebivalstva zaradi rasnih, socialnih in političnih razlogov; zato je treba te režime šteti za največjo moralno, politično in družbeno katastrofo, ki je prizadela 20. stoletje;

3.  obnavlja svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic;

4.  poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez spomina ni sprave; ponovno potrjuje svoj enotno stališče proti vsem oblikam totalitarnega vladanja, ne glede na ideološko ozadje;

5.  opozarja, da so se zadnja genocidna dejanja in zločini proti človečnosti zgodili še julija 1995 in da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobičnim, avtoritarnim ali totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna budnost;

6.  poudarja, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentacijo in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave;

7.  glede tega poziva Svet in Komisijo, naj podpreta in zagovarjata dejavnosti nevladnih organizacij, kot je organizacija Memorial v Ruski federaciji, ki se aktivno ukvarjajo z raziskovanjem in zbiranjem dokumentov, povezanih z zločini iz stalinističnega obdobja;

8.  obžaluje, da se 20 let po razpadu komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike in za znanstvene raziskave; poziva države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb;

9.  odločno in jasno obsoja te zločine proti človečnosti in obsežno kršenje človekovih pravic, ki so jih zagrešili totalitarni komunistični režimi; izraža sočutje, razumevanje in priznanje žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom za njihovo trpljenje;

10.  izjavlja, da je bilo evropsko združevanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope, da se zavežejo skupni prihodnosti, in da je Evropska unija posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic in načel pravne države, ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje;

11.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo, da bi dosegli enotno razumevanje evropske zgodovine, ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega združevanja ter ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije;

12.  je prepričan, da so ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina, celovita ponovna presoja evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope potrebni in neizbežni in bodo okrepili evropsko združevanje, saj lahko boljšo prihodnost zgradimo le, če bomo bolje razumeli skupno preteklost, s tem pa bomo tudi preprečili, da bi se totalitarni režimi obnovili;

13.  poziva k razglasitvi vseevropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in nedemokratičnih režimov, da bi lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin, in poziva vse vlade Evropske unije, naj 23. avgust, dan, ko je bil leta 1939 podpisan pakt Molotov-Ribbentrop, razglasijo za evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma;

14.  ponovno poudarja svojo dosledno podporo okrepljenemu mednarodnemu pravosodju, zlasti dragocenemu delu Meddržavnega sodišča in Mednarodnega kazenskega sodišča;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav kandidatk, vladam in parlamentom držav kandidat, pridruženih Evropski uniji, ter vladam in parlamentom držav članic Sveta Evrope.

• [1]  UL C 92 E, 20.4.2006, str. 114.
• [2]  Sprejeta besedila: P6_TA(2008)0523.
• [3]  Sprejeta besedila: P6_TA(2009)0028.
• [4]  UL L 328, 6.12.2008, str. 55.