PREDLOG RESOLUCIJE
16.4.2009
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagata Magor Imre Csibi in Péter Olajos
v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti
B6‑0191/2009
Resolucija Evropskega parlamenta o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (KOM(2008)0645),
– ob upoštevanju sklepov pete ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE, 2007, Varšava, Poljska) o oceni posledic podnebnih sprememb za stanje gozdov in o politiki za trajnostno gozdarstvo,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker želi EU omejiti globalno segrevanje na 2 °C in prepoloviti izgubljanje biotske raznovrstnosti; ker se v Eliaschevem poročilu ocenjuje, da bo za prepolovitev krčenja gozdov do leta 2020 vsako leto potrebnih med 17 in 33 milijard USD,
B. ker je trajnostno gozdarstvo življenjskega pomena pri boju proti krčenju gozdov in predstavlja bistven vidik gospodarskega razvoja,
C. ker krčenje gozdov povzroča približno 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, je glavni razlog za izgubljanje biotske raznovrstnosti in resna grožnja za razvoj, zlasti za preživetje revnih,
D. ker se gozdovi krčijo z zaskrbljujočo hitrostjo 13 milijonov hektarjev na leto – predvsem v tropskih območjih, do neke mere pa tudi v Evropi, zlasti srednji in vzhodni,
E. ker ima krčenje gozdov za posledico okoljsko škodo, ki jo je težko odpraviti, na primer dolgotrajne motnje v vodnih razmerah, nastajanje step in puščav ter zmanjšanje biotske raznovrstnosti, celotni gospodarski stroški tega pa zelo presegajo izdatke za ukrepe za zaščito in izboljšanje,
F. ker ima propadanje gozdov različne pojavne oblike in ga je težko opredeliti, vendar močno vpliva na podnebje, biotsko raznovrstnost ter dobrine in storitve,
G. ker je treba doseči veliko odstopanje glede na „običajno“ rast emisij v državah v razvoju, vključno z zmanjšanjem emisij, povezanih s krčenjem gozdov, poleg 25–40-odstotnega zmanjšanja v industrializiranih državah do leta 2020 glede na emisije iz leta 1990, da se segrevanje ozračja omeji na 2 °C v skladu s četrtim ocenjevalnim poročilom medvladnega foruma o podnebnih spremembah,
H. ker bo imelo zmanjšanje krčenja gozdov pomembno vlogo pri ublažitvi podnebnih sprememb, pa tudi pri prilagajanju nanje,
1. poudarja, da je potrebna večja skladnost med varstvom gozdov ter politikami za trajnostno upravljanje in drugimi notranjimi in zunanjimi politikami EU; poziva h količinsko opredeljeni presoji vpliva politik EU na gozdove, na primer energetske (zlasti za biogoriva) in kmetijske politike ter politike o trajnostni proizvodnji in potrošnji, javnih naročilih, trgovini in razvojnem sodelovanju;
2. poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predstavi predloge za stroge zahteve Skupnosti glede vsega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz gozdov;
3. poziva Komisijo, naj do konca leta 2009 objavi celovito študijo o presoji vplivov, ki jih imajo proizvodnja, potrošnja in trgovina EU – tako prehrambenih kot neprehrambenih izdelkov – na krčenje gozdov in njihovo uničenje; poziva, naj se v študiji oceni in podrobno opredeli morebiten negativni prispevek različnih industrijskih sektorjev ter navede priporočila za nadaljnjo politiko in inovacije za zmanjšanje tovrstnih vplivov;
4. opozarja, da se je treba v okviru gozdarstva previdno spoprijeti s težavami, povezanimi z vodnimi razmerami, in opozarja, da je bistvena potreba po skupnem razvoju gozdnih in vodnih virov ter uskladitvi ustreznih politik EU, da se obnovi in izboljša zmožnost ekosistemov za zadrževanje vode;
5. pozdravlja zelene politike javnih naročil in uveljavljanje instrumentov, kot so okoljsko označevanje in sistemi certificiranja gozdov; poziva k hitremu sprejetju in izvajanju zelenih politik javnih naročil za lesne proizvode v vsej EU; poziva države članice, naj njihova politika javnih naročil temelji na visokih trajnostnih standardih in naj ustrezno zastavijo cilje, povezane s tovrstnimi standardi;
6. meni, da je treba zagotoviti veliko finančno pomoč državam v razvoju, da najpozneje do leta 2020 zaustavijo surovo krčenje tropskega gozda, ter da bo dokaz predanosti temu odločilen pri mednarodnih pogajanjih o celovitem svetovnem podnebnem sporazumu za obdobje po letu 2012;
7. priznava, da bo uporaba zadostnih sredstev v okviru svetovnega podnebnega dogovora bistvena za prepolovitev in sčasoma ustavitev svetovnega krčenja gozdov; pri tem podpira predlog Komisije za oblikovanje svetovnega mehanizma za ogljik v gozdovih v okviru konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki temelji na stalnem sistemu financiranja; poziva države članice, naj podprejo svojo zavezo za ustavitev svetovnega krčenja in uničevanja gozdov s tem, da velik del prihodkov od dražb v sistemu EU za trgovanje z emisijami namenijo za zmanjšanje krčenja in uničevanja gozdov v državah v razvoju ter z osredotočanjem na pogajanja o virih financiranja, kot so začrtani v sporočilu Komisije z naslovom Za celovit sporazum o podnebnih spremembah v Köbenhavnu; poziva države članice, naj podprejo predlog Komisije o sprejetju norveškega predloga financiranja in namenijo del prihodnjih prihodkov od dražb dodeljenih količin za svetovni mehanizem za ogljik v gozdovih;
8. zagovarja stališče, da bi morala podpora, ki se zagotavlja prek svetovnega mehanizma za ogljik v gozdovih, temeljiti na uspešnosti ter da bi bilo treba to podporo zagotavljati na podlagi preverjenih rezultatov pri zmanjšanju bruto krčenja gozdov in njihovega uničevanja; poudarja, da bi morala ta podpora omogočati tudi dodatne koristi v povezavi z zaščito biotske raznovrstnosti, povečanjem odpornosti in boljšim preživljanjem v gozdnih regijah;
9. poudarja, da je treba v celoti spoštovati pravice ljudi, vezanih na lokalne gozdove, vključno s pravico domorodnih ljudstev do svobodnega, predhodnega in informiranega konsenza za uporabo gozdov, ki jih običajno uporabljajo ta ljudstva; meni, da je bistvenega pomena, da se lokalne skupnosti in domorodna ljudstva smiselno in celovito vključijo v vse faze ocenjevanja, načrtovanja in izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij, ki so posledica krčenja gozdov in njihovega uničenja;
10. poudarja, da bi moral vsak mehanizem v okviru programa sodelovanja Združenih narodov za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov v državah v razvoju, ki se sklene kot del mednarodnega sporazuma o podnebju za obdobje po letu 2012, zagotavljati predvsem zaščito pragozdov;
11. ugotavlja, da proces krčenja gozdov v vzhodni Evropi prispeva k uničevanju naravnega okolja ter med drugim vpliva tudi na kakovost življenja;
12. meni, da bi bili lahko gozdni dobropisi na trgu ogljika srednjeročna in dolgoročna sestavina v kombinaciji politik glede krčenja gozdov, če bo mogoče zagotoviti natančno metodologijo za izračunavanje ogljika v gozdovih in zanesljive mehanizme spremljanja; poudarja, da je treba končno odločitev o vključitvi gozdnih dobropisih v evropski sistem za trgovanje z emisijami sprejeti po podrobni analizi izvedljivosti za vse potencialne mehanizme financiranja ter po oceni izidov konference pogodbenic v Köbenhavnu in ugotovitvah, pridobljenih iz pilotnih projektov;
13. opozarja, da morebitnih dobropisov iz gozdnih projektov, ki se uporabljajo za nadomeščanje emisij toplogrednih plinov v industrializiranih državah, ni mogoče šteti dvakrat, torej tudi v korist ciljev preusmerjanja od „običajnega“ poslovanja, za katere se pričakuje, da jih bodo razvite države prevzele s sporazumom o podnebju za obdobje po letu 2012;
14. poudarja, da mora vsak sistem nadomestil za zmanjševanje krčenja in propadanja gozdov v okviru prihodnjega podnebnega režima upoštevati ogljikove ponore, pa tudi storitve ekosistemov in družbene koristi gozdov;
15. poziva EU, naj spodbuja močne socialne in okoljske standarde za zmanjševanje emisij zaradi krčenja gozdov in njihovega uničenja; poziva EU, naj podpira mehanizme za zmanjševanje emisij zaradi krčenja gozdov v državah v razvoju, ki presegajo sedanji pristop na podlagi projektov mehanizmov čistega razvoja in obravnavajo temeljne razloge za krčenje gozdov, kot so slabo upravljanje, revščina, korupcija in pomanjkanje kazenskega pregona, in sicer s podporo politične in institucionalne reforme na lokalni ter nacionalni ravni;
16. obžaluje, da sporočilo kljub svojemu naslovu ne obravnava propadanja gozdov; poziva Komisijo, naj razvije akcijske načrte in pilotne projekte ter v svoji gozdarski politiki pokaže predanost ne le za ustavitev krčenja gozdov, temveč tudi za ustavitev propadanja gozdov (tudi v Evropski uniji), in sicer, tudi z razvojem in vzpostavljanjem ustreznih sistemov spremljanja, da se pridobijo ustrezni podatki o tleh in biomasi v gozdovih;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.