PREDLOG RESOLUCIJE

21.4.2009

z zahtevo za vključitev razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v dnevni red
v skladu s členom 115 poslovnika,
ki ga predlagata Angelika Beer in Cem Özdemir
v imenu skupine Verts/ALE
o humanitarnih razmerah oseb, nastanjenih v taboru v Ašrafu

B6‑0249/2009

Resolucija Evropskega parlamenta o humanitarnih razmerah oseb, nastanjenih v taboru v Ašrafu

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporazuma o statusu sil, ki so ga Združene države Amerike in Irak podpisali novembra 2008, kjer sta se strani dogovorili o umiku enot ZDA iz iraških mest do 30. junija 2009 in iz države do konca leta 2011,

–  ob upoštevanju ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega dodatnega protokola iz leta 1967,

–  ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča prve stopnje s 4. decembra 2008, ki odreja črtanje organizacije Mudžahidi iranskega ljudstva z evropskega seznama terorističnih organizacij,

–   ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch s 5. maja 2005 z naslovom Brez izhoda: kršenje človekovih pravic v taborih za člane organizacije Mudžahidi iranskega ljudstva,

–  ob upoštevanju člena 115(2) svojega poslovnika,

A.  ker je iraška vlada nedavno objavila, da namerava razpustiti tabor Ašraf v severnem Iraku, kjer živi približno 3400 članov iranske opozicijske organizacije Mudžahidi iranskega ljudstva (za katero se uporabljata tudi kratici MEK in MKO) z ekstrateritorialnim statusom, ki jim ga je v osemdesetih letih dodelil Sadam Husein,

B.  ker MEK v današnjem Iraku nima vloge opozicijske sile, saj je organizacija svojo kredibilnost izgubila zaradi sodelovanja z režimom Sadama Huseina, podpore iraškim silam v vojni med Iranom in Irakom ter zatiranja kurdskih in šiitskih uporov,

C.  ker je po vdoru v Irak leta 2003 vojska ZDA skupino razorožila, članom MEK pa je dodelila status zaščitenih oseb v skladu s četrto ženevsko konvencijo o zaščiti civilnih oseb v času vojne,

D.   ker je bil tabor v Ašrafu v skladu z določbami sporazuma o statusu sil med Irakom in ZDA iz leta 2008, da bodo koalicijske sile končale fazo okupacije, 1. januarja 2009 vrnjen iraškim varnostnim silam,

E.  ker je iraška vlada nedavno napovedala, da bodo morali preostali prebivalci tabora v Ašrafu zapustiti Irak, in ker obstaja resna zaskrbljenost, da bodo člani proti svoji volji izgnani nazaj v Iran,

F.  ker MEK obtožuje iraške oblasti, da so večkrat ovirale preskrbo s hrano in vodo ter dostop zdravstvene pomoči do tabora, iraškim varnostnim silam in iraškemu ministrstvu za človekove pravice pa naj bi vodstvo MEK preprečilo dostop do številnih delov tabora,

G.  ker je Evropsko sodišče prve stopnje 4. decembra 2009 odločilo, da je treba MEK črtati s seznama terorističnih organizacij, ker Evropski svet ni zagotovil zadostnih dokazov o obstoju teroristične grožnje, kljub temu, da organizacija ostaja na seznamu ZDA ter na iranskem, avstralskem in kanadskem seznamu terorističnih organizacij,

H.  ker se je po poročanju neodvisnih poročevalcev, kot so novinarji, organizacije za človekove pravice ter številni nekdanji člani MEK, izmed katerih jih je nekaj pričalo pred delegacijo Evropskega parlamenta za odnose z Iranom, organizacija MEK iz iranske vojaške opozicijske skupine prelevila v kult, njenim članom pa perejo možgane, jih napeljujejo k napol verskemu čaščenju vodij Masuda in Marjam Rajavi, prekinjajo njihove vezi z zunanjim svetom ter jih z duševnim in fizičnim nasiljem vežejo na organizacijo,

I.  ker je v poročilu Human Rights Watch na podlagi neposrednih pričanj dvanajst nekdanjih članov organizacije MKO, vključno s petimi člani, ki so bili predani iraškim varnostnim silam in zadržani v zaporu Abu Ghraib med vladanjem Sadama Huseina, natančno pojasnjeno, kako so disidente mučili, pretepli in leta zaprli v samice v vojaških taboriščih v Iraku, ko so kritizirali politiko te skupine in nedemokratične dejavnosti, ali nakazali, da jo nameravajo zapustiti,

J.  ker je bilo pod zaščito Združenih držav na stotine disidentov premeščenih v bližnje begunsko taborišče in ker jim je v zadnjih letih visoki komisar Združenih narodov za begunce podeljeval status beguncev ter jih nameščal na varna mesta v Iraku ali v tretjih državah in ker je bil ta tabor leta 2008 zaprt,

K.  ker je mednarodni odbor Rdečega križa v zadnjih letih več kot 250 nekdanjim članom MEK omogočil prostovoljno repatriacijo v Iranu,

1.  pozdravlja nedavne dogovore med Združenimi državami in Irakom, katerih cilj je ponovna vzpostavitev popolne državne suverenosti za Iračane in izvoljeno vlado na tem območju, ter meni, da je običajno, da zakoni Iraka veljajo za celotno državo;

2.  je seznanjen z napovedjo iraške vlade, da namerava razpustiti tabor Ašraf in v zvezi s tem izraža zaskrbljenost nad humanitarnimi razmerami nastanjenih v njem;

3.  poziva iraške oblasti, naj varujejo življenja ter telesno in duševno celovitost nastanjenih v taboru Ašraf in naj z njimi ravnajo v skladu z obveznostmi ženevske konvencije iz leta 1951, zlasti s prepovedjo pregona, izgona ali vrnitvijo v domovino, kar bi kršilo načelo prepovedi vračanja;

4.  izraža globoko zaskrbljenost nad ugotovljenimi praksami duševnega in telesnega manipuliranja in hudimi kršitvami človekovih pravic v okviru kulta MEK pod vodstvom zakoncev Rajavi;

5.  poziva iraško vlado in vodje organizacije MEK, naj zagotovijo popoln in takojšnji dostop za mednarodne humanitarne organizacije in organizacije za človekove pravice, iraško ministrstvo za človekove pravice in medije na vse dele tabora, da bodo lahko izvedeli neodvisno oceno razmer;

6.  poudarja, da je treba vsem nastanjenim v taboru Ašraf dovoliti, da bodo iraške oblasti, mednarodni odbor Rdečega križa in visoki komisar Združenih narodov z njimi opravili pogovore na nevtralni lokaciji zunaj tabora Ašraf brez prisotnosti voditeljev organizacije MEK in ugotovili, ali želijo ostati v organizaciji oziroma jo zapustiti;

7.  poziva iraško vlado in vodstvo organizacije MEK, naj omogočijo odhod vseh tistih, ki ne želijo več ostati v taboru Ašraf, ter da družinskim članom omogočijo, da se srečajo s svojimi sorodniki iz organizacije MEK na nevtralni lokaciji in brez prisotnosti voditeljev te organizacije;

8.  poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v tabor Ašraf pošljejo ocenjevalno misijo ter naj iraški vladi pomagajo pri iskanju humanitarne rešitve za to dolgotrajno težavo, tako da članom MEK, ki si ne želijo vrniti v Iran, ponudi možnost nastanitve v Evropski uniji;

9.  poziva iraško vlado, naj kot zasilni ukrep ponovno vzpostavi varno zatočišče za tiste disidente, ki še naprej bežijo iz tabora v Ašrafu, nimajo pa kam iti, saj so sile Združenih držav zaprle begunski tabor v Ašrafu;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, visokemu komisarju Združenih narodov, mednarodnemu odboru Rdečega križa, Svetu Združenih narodov za človekove pravice, organizaciji MEK ter vladi in parlamentu Iraka.