Predlog resolucije - B7-0043/2009Predlog resolucije
B7-0043/2009

PREDLOG RESOLUCIJE o zanesljivi zunanji oskrbi z energijo

14.9.2009

za zaključek razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Teresa Riera Madurell, Kristian Vigenin v imenu skupine S&D

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0040/2009

Postopek : 2009/2532(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0043/2009
Predložena besedila :
B7-0043/2009
Sprejeta besedila :

B7‑0043/2009

Resolucija Evropskega parlamenta o zanesljivi zunanji oskrbi z energijo

Evropski parlament,

- ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Drugi strateški pregled energetske politike: Akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo (SEC(2008)2870) (SEC(2008)2871) (SEC(2008)2872) in spremljajočih dokumentov: Sedanji in prihodnji energetski položaj Evrope: povpraševanje-viri-naložbe; Trg trdih goriv v EU v obdobju 2004–2006 in Trendi za leto 2007 (KOM(2008)744),

- ob upoštevanju zelene knjige z naslovom Varnemu, trajnostnemu in konkurenčnemu evropskemu energetskemu omrežju naproti in spremljajočih dokumentov: Naftna infrastruktura: Ocena obstoječe in načrtovane naftne infrastrukture znotraj Evropske unije in v Evropsko unijo (KOM(2008)0737),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 o skupni zunanji politiki na področju energetike[1],

- ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo (KOM(2006)0105),

- ob upoštevanju prvega srečanja v okviru mreže korespondentov za zanesljivo oskrbo z energijo (NESCO), ki je 10. maja 2007 potekalo v Bruslju,

- ob upoštevanju skupnega dokumenta Komisije in generalnega sekretarja/visokega predstavnika Sveta z naslovom Zunanja politika v službi energetskih interesov Evrope, predloženega Evropskemu svetu na vrhu dne 15. in 16. junija 2006,

- ob upoštevanju stališča z dne 18. maja 2006 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Pogodbe o Energetski skupnosti s strani Evropske skupnosti[2],

- ob upoštevanju svoje resolucije o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji z dne 23. marca 2006[3],

- ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu z dne 12. oktobra 2006 z naslovom Zunanji odnosi na področju energetike – od načel k dejanjem (KOM(2006)0590),

- ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca 2006 o potrditvi zelene knjige o energetski politiki za Evropo in sklepov Evropskega sveta z dne 15. in 16. junija 2006 o skupnem dokumentu Komisije in generalnega sekretarja/visokega predstavnika o zunanjih vidikih zanesljive oskrbe z energijo,

- ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Energetska politika za Evropo (KOM(2007)0001),

- ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 in akcijskega načrta Evropskega sveta (2007–2009) za energetsko politiko za Evropo,

- ob upoštevanju sporazuma z dne 13. julija, ki sta ga Evropska unija in Turčija podpisali o pravnem okviru za plinovod Nabucco,

- ob upoštevanju memoranduma o soglasju, ki ga je 13. julija 2009 podpisalo 12 družb iz EU, o ustanovitvi industrijske pobude DESERTEC, katere cilj je razvijanje velikega potenciala sončne energije na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 19. in 20. marca 2009,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A.  ker je zanesljiva oskrba z energijo bistven del splošne varnosti, stabilnosti in blaginje v Evropski uniji, ki pa še vedno nima podlage v Pogodbah,

B.  ker kljub nekaterim že sprejetim ukrepom še ni bila vzpostavljena zares skupna energetska politika tako glede ureditve notranjega trga kot glede zunanjih vidikov, s katero bi upoštevali politične in gospodarske interese vseh držav članic,

C.  ker bodo kljub temu, da so zaradi svetovne finančne krize cene nafte in plina padle, počasen napredek pri prehodu na bolj trajnostna goriva, upadajoča proizvodnja na svetovnih naftnih in plinskih poljih – kljub novo odkritim zalogam – ter nenehna rast povpraševanja neizbežno pomenili ponovno zaostritev na trgih fosilnih goriv in vedno večjo odvisnost držav porabnic od uvoza, ko bo kriza minila,

D.  ker je več držav članic močno odvisnih od enega samega dobavitelja zemeljskega plina in lahko neupravičena prekinitev dobave povzroči hude težave, kar je pokazala rusko-ukrajinska plinska kriza na začetku leta 2009,

E.  ker številne države članice nimajo dovolj naravnih zalog, da bi premagale krizo,

F.  ker so se obstoječi instrumenti za zgodnje opozarjanje izkazali kot neprimerni, da bi napovedali plinsko krizo januarja 2009,

G.  ker se bodo predvidljive grožnje za zanesljivo oskrbo z energijo nadaljevale, dokler države proizvajalke energije in tranzitne države ne bodo spoštovale enotnih in preglednih pravil, ki so opredeljena v pogodbi o energetski listini in protokolu o tranzitu,

H.  ker bi skupna zunanja energetska politika, temelječa na solidarnosti, raznovrstnosti, enotnosti pri zaščiti skupnih interesov in okrepljenem sodelovanju z glavnimi državami proizvajalkami energije, tranzitnimi državami in državami porabnicami, ter na podpiranju trajnosti ustvarila sinergije, ki bi pomagale zagotoviti zanesljivost oskrbe za Evropsko unijo in povečale njeno moč, sposobnost ukrepanja na področju zunanje politike in verodostojnost v vlogi svetovnega akterja,

1.  pričakuje, da bodo Komisija in države članice pokazale strateško vodstvo pri oblikovanju skupne evropske zunanje energetske politike, k čemur je Parlament pozval v svoji resoluciji z dne 26. septembra 2007 o skupni zunanji politiki na področju energetike;

2.  ponovno poudarja, da sta za zanesljivo oskrbo z energijo v Evropski uniji bistvena zmanjšanje njene energetske odvisnosti od tretjih držav z največjo možno uporabo domačih virov energije – zlasti virov obnovljive energije, ki so najpomembnejši potencialni vir energije na voljo v Evropski uniji – ter izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020, kar bi dosegli tako, da bi to postal pravno zavezujoč cilj;

3.  pozdravlja ukrepe za povečanje raznovrstnosti in izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji, ki jih je predlagala Komisija v drugem strateškem pregledu energetske politike; vendar meni, da so potrebne jasno opredeljene prednostne naloge in hitro ukrepanje za njihovo izvedbo, o čemer mora biti Parlament v celoti obveščen;

4.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija pred kratkim odobrila njegov predlog za uredbo o ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom (KOM (2009)363);

5.  meni, da je izboljšanje medsebojnih povezav v Evropi bistvenega pomena, saj je zapolnjevanje obstoječih vrzeli osrednjega pomena za učinkovito delovanje notranjega trga in energetsko solidarnost; v zvezi s tem pozdravlja sporazum o financiranju infrastrukturnih projektov kot del evropskega načrta za oživitev gospodarstva;

6.  poudarja pomen usklajenega evropskega sistema za zanesljivo oskrbo z energijo, ki bo vključeval Nabucco in druge projekte, o katerih se dogovarjajo ali so se dogovorile države članice EU, kot so Severni tok, ITGI, Medgaz in Južni tok; čeprav pozdravlja napredek v zvezi z Nabuccom, poudarja pomen splošnega režima za razvoj koridorja, s katerim bi Evropsko unijo povezali z novimi viri plina na Bližnjem vzhodu in v kaspijski regiji, neodvisno od katere koli družbe ali plinovoda, in katerega namen je čimprejšnja uresničitev te povezave; poziva družbe in države članice, ki sodelujejo pri tem projektu, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo utrdijo začetne sporazume z možnimi dobavitelji za polnjenje plinovodov;

7.  poziva Evropsko unijo k sodelovanju z državami sredozemske regije, zlasti s severnoafriškimi državami, glede na velik potencial energetskih virov v teh državah in zaradi pomembnih možnosti za razvoj Afrike; meni zlasti, da je treba z barcelonskim procesom: Unija za Sredozemlje raziskati in spodbujati uporabo sončne energije; poudarja, da mora biti pristop Evropske unije do projekta DESERTEC skladen in da mora dejavno prispevati k razvoju severnoafriških in bližnjevzhodnih držav; zato poziva družbe in države članice, ki sodelujejo pri tem projektu, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo podpirajo razvoj pravega prenosa tehnologije in izgradnjo zmogljivosti, ki sta namenjena lokalnim podjetjem in civilni družbi, da bi omogočili lastništvo in zgradili trajno partnerstvo s sredozemskimi državami, v katerih se bo razvijal DESERTEC;

8.  spodbuja države članice, naj povečajo hitro razpoložljive zaloge zemeljskega plina, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom;

9.  poziva Evropsko unijo, naj sodeluje z državami severnomorske regije zaradi njihovega velikega potenciala glede energetskih virov, zlasti glede proizvodnje vetrne energije na morju;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo ustrezno „solidarnostno klavzulo“, ki bo vključevala pogoje in postopke za posredovanje v primeru izrednih razmer zaradi prekinitve oskrbe z energijo v drugih državah članicah v skladu z Lizbonsko pogodbo;

11.  poziva Komisijo, naj pripravi direktivo o skladiščenju minimalnih zalog plina; ugotavlja, da vzpostavitev minimalnih zalog plina zahteva učinkovito usklajevanje, načrtovanje in naložbe držav članic; čeprav koristi minimalnih zalog plina (zanesljiva oskrba) očitno odtehtajo s tem povezane stroške za večino držav članic, je treba primerno pozornost nameniti dejstvu, da je kopičenje zemeljskega plina drago; zato poziva k ustrezni finančni pomoči za države članice, ki nameravajo povečati svoje zmogljivosti za skladiščenje zemeljskega plina;

12.  pozdravlja predlog Komisije, da bi vzpostavili skupni okvir za obveščanje Komisije o podatkih in informacijah o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture (KOM(2009)0361);

13.  želi pohvaliti Komisijo za njeno delo pri krepitvi dialogov o energiji, s čimer je zlasti pripomogla k sklenitvi številnih memorandumov o soglasju z vzhodnimi sosedami Evropske unije in srednjeazijskimi državami, ter pričakuje večji napredek z južnimi partnericami;

14.  poudarja, da dialogi o energetskih zadevah ne bi v nobenem primeru smeli potekati v škodo odkritih in k rezultatom usmerjenih dialogov glede človekovih pravic;

15.  poziva Komisijo, naj čim prej pregleda obstoječe mehanizme za zgodnje opozarjanje, mrežo korespondentov za zanesljivo oskrbo in druge instrumente, ki so se ob rusko-ukrajinski energetski krizi izkazali za neučinkovite;

16.  poziva Komisijo in Svet, naj podpreta pogodbo o energetski listini, in poziva partnerice EU, ki so podpisnice te pogodbe in priloženega protokola o tranzitu, naj spoštujejo njena pravila in načela;

17.  poziva države članice, naj se medsebojno obveščajo in naj obveščajo Komisijo o strateških odločitvah in sporazumih, ki se nanašajo na projekte energetske infrastrukture; ugotavlja, da po nedavno sprejetem sporazumu o tretjem liberalizacijskem svežnju še vedno velja postopek glede izjem za novo infrastrukturo, sporazum pa določa tudi pravni okvir za potrjevanje upravljavcev prenosnih omrežij za tretje države;

18.  poziva Komisijo, naj takoj ukrepa proti sovražnim prevzemom, ki jih na energetskem trgu EU izvajajo nepregledni tuji subjekti; je zaskrbljen, ker je družba Surgutneftegaz nedavno pridobila delež v madžarski energetski družbi MOL in ker Surgutneftegaz ni mogel razkriti svoje lastniške strukture in identitete svojih končnih upravičenih lastnikov, kot je upravičeno zahteval madžarski regulator energetskega trga; poziva Komisijo, naj preveri dejavnosti nepreglednih tujih subjektov, kot je CENTREX, ki je pred kratkim pridobil 20-odstotni delež v avstrijskem trgovinskem in skladiščnem centru Baumgarten;

19.  poudarja, da je napredek pri oblikovanju skupne evropske energetske politike v veliki meri odvisen od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe; poziva EU in države članice, da si prizadevajo v pogodbo vključiti obvezujočo, postopno in vseobsegajočo podlago za skupno evropsko politiko na področju zanesljive oskrbe z energijo in energetske varnosti; podpira Lizbonsko pogodbo, ki vsebuje solidarnostno klavzulo na področju oskrbe z energijo, za energetsko politiko pa kot korak v pravo smer uvaja deljeno odgovornost med EU in državami članicami;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.