PREDLOG RESOLUCIJE o zanesljivi oskrbi z energijo (Nabucco, DESERTEC)
14.9.2009
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Helmut Scholz, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL
B7‑0059/2009
Resolucija Evropskega parlamenta o zanesljivi oskrbi z energijo (Nabucco, DESERTEC)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju drugega strateškega pregleda energetske politike – akcijskega načrta Evropske unije za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo (KOM(2008)0781 konč.),
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je pravica dostopa do zadostne količine energije temeljna pravica vseh ljudi v Evropski uniji in zunaj nje,
B. ker vsaj 1,6 milijarde ljudi na svetu nima dostopa do električne energije v svojem domu in torej nima sredstva za električno razsvetljavo, mehansko energijo in telekomunikacije, razvoj energetske infrastrukture v državah v razvoju pa je bistven za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja,
C. ker je Evropska unija z več kot 450 milijoni porabnikov drugi največji energetski trg na svetu; ker v večini sektorjev povpraševanje po energiji v EU še vedno narašča, zaradi česar so možnosti za energetsko učinkovitost v veliki meri neizkoriščene,
D. ker bi zaradi vse večje tekmovalnosti pri dostopu do energetskih virov in njihovem nadzoru lahko prišlo do največjega izmed sporov zaradi virov; ker je prav ta tekmovalnost že povzročila vojne in nasilne spore,
E. ker tudi v zunanji in varnostni politiki EU vse bolj prevladujejo energetski interesi;
1. meni, da bi morale temeljne pravice, kot so pravica do vode, zemlje, energije in zdravja, zagotavljati javna podjetja in ne smejo biti odvisne od tržnih potreb;
2. poziva države članice in EU, naj si odločno prizadevajo za končanje odvisnosti od fosilnih goriv; meni, da bi bilo treba naložbe usmerjati v spodbujanje doslednejše rabe obnovljive energije ter ločiti gospodarsko rast od rasti energije, izboljšati energetsko učinkovitost in spodbujati varčevanje z energijo; meni, da bi bil to najboljši temelj za evropsko strategijo zanesljive oskrbe z energijo;
3. poziva Evropsko unijo in države članice, naj si dosledneje prizadevajo postati energetsko najbolj učinkovito gospodarstvo in tako aktivno prispevajo k uresničevanju podnebnega cilja, ki predvideva zmanjšanje temperature za 2°C; poziva Evropsko unijo in države članice, naj do leta 2050 zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov za 60–80 %; poziva Komisijo, naj ob posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi pripravi možne energetske scenarije, da prikaže načine za izpolnitev teh ciljev ter določi osnovne tehnične in ekonomske predpostavke; meni, da zgolj s sistemom trgovanja z izpusti toplogrednih plinov zastavljenih ciljev ni mogoče uresničiti;
4. znova potrjuje trojni cilj za leto 2020, to je 20-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in njihovo 30-odstotno zmanjšanje v primeru mednarodnega sporazuma, vsaj 20-odstotno zmanjšanje porabe energije in vsaj 20-odstotni delež obnovljive energije pri končni porabi energije;
5. je seznanjen z ukrepi za povečanje raznovrstnosti in izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji, ki jih je predlagala Komisija v drugem strateškem pregledu energetske politike; meni, da bi morali imeti prednost ukrepi, ki spodbujajo doslednejšo rabo obnovljive energije, ločujejo gospodarsko rast od rasti energije, izboljšujejo energetsko učinkovitost in spodbujajo varčevanje z energijo;
6. zavrača takšno zunanjo politiko Evropske unije, ki bi jo obvladovali interesi pridobivanja dostopa do svetovnih energetskih virov in trgov ter njihovega nadzora; je močno zaskrbljen zaradi tekmovanja EU, Rusije in drugih držav za srednjeazijske in kaspijske plinske vire;
7. poudarja, da je zadovoljitev vse večjih svetovnih potreb po energiji skupni problem mednarodne skupnosti, ki ga je treba reševati s pravim partnerstvom in sodelovanjem na osnovi vzajemne koristi za vse državljane; poziva k politiki EU, ki bo prispevala k pravični porazdelitvi energetskih virov na svetovni ravni;
8. poziva EU in njene države članice, naj prispevajo k splošni preusmeritvi politike v energetsko učinkovitost in naj se razširjenost obnovljive energije po vsem svetu v njihovi zunanji in trgovinski politiki prednostno obravnava; poziva države članice in EU, naj prispevajo večji finančni znesek k tehnološkemu sodelovanju s partnerji, zlasti z državami v razvoju, da se spodbudijo naložbe v energetsko učinkovitost ter nizkoogljične in obnovljive tehnologije; države članice tudi poziva, naj okrepijo financiranje raziskav, da izboljšajo svoje zmogljivosti za proizvodnjo energije;
9. je zaskrbljen zaradi nekaterih vidikov daljnosežne podnebne pobude DESERTEC, ki na osnovi obnovljivih virov energije ustvarja obete za njihovo novo mešanico, vendar še ne vključuje razvojno usmerjenega participativnega postopka načrtovanja v sodelujočih državah in ima vse bolj negativen pomen za prebivalce te regije, ker ne vsebuje ciljev glede oskrbe z energijo, ki bi služili tamkajšnjemu prebivalstvu; zato terja, da bi projekt spremljal sklop ukrepov, ki bi zagotavljali, da se regije razvijajo na podlagi skupaj izdelanega, dogovorjenega in uresničenega načrta, ki mora obsegati vse razvojne vidike: dobavo tehnologije in dolgoročne razvojne načrti, ki bodo zagotavljali enake možnosti izobraževanja za vse in ustvarjali delovna mesta v EU ter sodelujočih državah;
10. izrecno podpira zamisel o energetski solidarnosti in tesnem sodelovanju držav članic pri oskrbi z energijo; meni, da je bistveno izboljšati medsebojne povezave v Evropi, saj je nujno zapolniti obstoječe vrzeli, da se zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga in energetska solidarnost; poudarja, da obzirnost do provokativnih dejavnosti sosednjih držav ni sprejemljiva; upoštevaje to poziva Komisijo in Svet, naj se nemudoma zoperstavita oviranju katere koli države članice pri izvajanju njenih suverenih pravic na področju energije;
11. meni, da je povečevanje raznolikosti energetskih virov in poti ter dobaviteljev pomembno sredstvo za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo v vseh evropskih državah ter da je tesno sodelovanje na področju energetske dobave eden najučinkovitejših in neizogibnih ukrepov pri krepitvi zaupanja v odnosih med Evropsko unijo in sosednjimi državami;
12. poziva predsednika, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.