PREDLOG RESOLUCIJE o vrhu skupine G20 24. in 25. septembra 2009 v Pittsburghu

30.9.2009

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Udo Bullmann, Stephen Hughes, Hannes Swoboda v imenu skupine S&D

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0082/2009

B7‑0082/2009

Resolucija Evropskega parlamenta o vrhu skupine G20 24. in 25. septembra 2009 v Pittsburghu

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju izjave voditeljev skupine G20, sprejete v Pittsburghu 25. septembra 2009,

–   ob upoštevanju sklepov skupine G20, sprejetih 2. aprila 2009 v Londonu, ter svoje resolucije o vrhu skupine G20 v Londonu 2. aprila 2009, sprejete 24. aprila 2009[1],

–   ob upoštevanju izjave skupine G20 z dne 15. novembra 2008 v Washingtonu,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva spomladanskega Evropskega sveta z dne 19. in 20. marca 2009 o oživitvi evropskega gospodarstva,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2009 o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva[2],

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu – Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva z dne 4. marca 2009 (KOM(2009)114),

–   ob upoštevanju poročila skupine strokovnjakov na visoki ravni za finančni nadzor EU pod vodstvom Jacquesa de Larosièra z dne 25. februarja 2009 za obravnavo na spomladanskem Evropskem svetu 2009,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. aprila 2009 o podpori državam v razvoju pri obvladovanju krize (KOM(2009)0160),

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o podnebnih spremembah, zlasti resolucij z dne 4. februarja 2009 o „2050: Prihodnost se začenja danes - priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah“[3] in 11. marca 2009 o strategiji EU za vseobsegajoči sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu in ustrezno financiranje politike o podnebnih spremembah[4],

–   ob upoštevanju globalnega pakta o zaposlovanju Mednarodne organizacije dela iz junija 2009,

–   ob upoštevanju ciljev tisočletja Združenih narodov in zaveze držav članic k pomoči v boju proti lakoti in revščini,

–   ob upoštevanju skupnega pisma predsednika Nicolasa Sarkozyja, kanclerke Angele Merkel in premierja Gordona Browna z dne 2. septembra 2009,

–   ob upoštevanju skupnega pisma švedskega, nizozemskega, luksemburškega, nemškega in italijanskega ministra za finance ter francoske in španske ministrice za finance z dne 4. septembra 2009,

–   ob upoštevanju zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G20 v Londonu 5. in 6. septembra 2009 ter njihove izjave o nadaljnjem ukrepanju za krepitev finančnega sistema,

–    ob upoštevanju skupnega pristopa za vrh skupine G20 v Pittsburghu, o katerem so se dogovorili voditelji držav in vlad EU v Bruslju 17. septembra 2009,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je po 12 mesecih, odkar je kriza hudo prizadela evropska gospodarstva, po treh srečanjih skupine G20 in dodatnem delu, ki so ga opravile številne mednarodne institucije, skrajni čas za uresničitev danih zavez ter izpolnitev potreb naših gospodarstev in pričakovanj naših državljanov,

B.  ker je najprej treba nameniti prednost ponovnemu zagonu realnega gospodarstva s polno hitrostjo, zagotovitvi delovanja kapitalskih trgov in posojil, podpori in spodbujanju zaposlenosti ter obvarovanju ljudi pred negativnimi posledicami krize, pri tem pa posebno pozornost posvetiti najrevnejšim in najranljivejšim,

C. ker bi bilo treba sedanjo svetovno gospodarsko krizo izkoristiti kot priložnost za oblikovanje evropske strategije, ki bo naredila prehod od kriznega upravljanja na dolgoročno trajnostno okrevanje gospodarstva,

D. ker stanje evropskega gospodarstva in napovedi kažejo znake izboljšanja, vendar pričakovanja o postopnem okrevanju na kratki rok ali srednji rok ostajajo zelo negotova,

E.  ker je ukrepanje proti rastoči brezposelnosti še vedno najbolj pomembno in nujno, zlasti glede na to, da je evropska brezposelnost julija dosegla najvišjo raven v zadnjih desetih letih, 9,5 %, in naj bi še naraščala,

F.  ker bo zaradi gospodarske krize dodatnih 50 do 100 milijonov ljudi pristalo v revščini in bodo živeli z manj kot 1,24 USD na dan, kar bo spodkopalo dostop revnih do financiranja in dostop družin do hrane, izobraževanja in goriva,

G. ker so nekatere države donatorice zmanjšale finančne prispevke za uradno razvojno pomoč, namenjeno državam v razvoju, in ogrozile doseganje razvojnih ciljev tisočletja,

Splošne ugotovitve

1.  pozdravlja izjavo skupine G20 v Pittsburghu, ki je utrdila prejšnje zaveze in dogovore; z zadovoljstvom ugotavlja, da voditelji skupine G20 niso izgubili motivacije in ambicioznosti glede oblikovanja rešitev za soočanje z mnogoterimi vidiki sedanje svetovne krize; je pa zaskrbljen, ker je bilo na nekaterih področjih doseženega le malo napredka in ker je bilo pri oblikovanju specifičnih ukrepov in izvajanju odločitev nekaj nepotrebnega odlašanja;

2.  podpira novo vlogo skupine G20 kot vodilnega foruma za svetovno gospodarsko sodelovanje, saj ta forum bolj ustrezno vključuje največje svetovne sile in torej lahko zagotovi boljše odzivanje na svetovne izzive; poudarja, da so potrebne nadaljnje reforme mednarodnih teles in institucij, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, poudarja, da okrepljena vloga skupine G20 ne zmanjšuje potrebe po hitrem ukrepanju za boljše gospodarsko sodelovanje v Evropski uniji in na evroobmočju, da bi okrepili gospodarstvo EU in njen regulativni okvir;

3.  pozdravlja odločitev voditeljev skupine G20, da postavijo dostojna delovna mesta v središče okrevanja in reform, ter zlasti pozdravlja dogovor o vlogi, ki bo dodeljena Mednarodni organizaciji dela;

4.  pozdravlja zavezo voditeljev skupine G20 k močni, trajnostni in uravnoteženi rasti v 21. stoletju ter k pospešitvi zbliževanja življenjskih standardov po vsem svetu; obžaluje pa, da skupina G20 v program ekonomske in finančne politike ter politike zaposlovanja ni vključila izjemno pomembne razsežnosti ekološke politike v prihodnji svetovni rasti; obžaluje tudi, da ni bilo napredka glede financiranja svetovnega boja proti podnebnim spremembam;

Močna, trajnostna in uravnotežena rast

5.  pozdravlja okvir za trajnostno in uravnoteženo rast, ki ga je vzpostavila skupina G20, da bi izvajali odgovorne fiskalne politike, okrepili finančni nadzor, spodbudili bolj uravnoteženo plačilno bilanco, podprli odprtost trgovine in naložb, izvajali monetarno politiko v skladu s ciljem stabilnosti cen, izvedli strukturne reforme, izboljšali mreže socialne varnosti in spodbudili uravnotežen in trajnostni gospodarski razvoj;

6.  glede na navedeno opozarja, kako pomemben je usklajen in dosleden pristop, ki temelji na sodelovanju, za zagotovitev zdravih politik in učinkovite uporabe omenjenega okvira; v zvezi s tem pozdravlja poziv h krepitvi sodelovanja v makroekonomski politiki, vendar poudarja, da morajo biti usklajene tudi vse splošne politike, ki so oblikovane za dosego teh ciljev; poziva k standardizaciji poročanja vse od ministrov za finance in guvernerjev centralnih bank do skupine G20 in Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora, da bi zagotovili usklajenost in preglednost;

7.  pozdravlja poziv voditeljev skupine G20 k zdravim in pravočasnim strategijam umika ter njihovo zavezanost, da se podpora ne umakne prezgodaj, saj bi to povečalo tveganje za vrnitev v recesijsko stanje ter nestabilnost na finančnih trgih in trgih dela; opozarja, da nevarnost kreditnega krča še ni minila in da trg posojil še ni v polnem zagonu;

8.  poudarja, kako pomembno je čimprej premostiti razkorak med realnim gospodarstvom in finančnim sektorjem, da bi zagotovili trajnostno okrevanje;

9.  pozdravlja dogovor voditeljev skupine G20 o prizadevanju na mednarodni ravni za davek na finančne transakcije, ki bi zagotovil, da bi finančni sektor prevzel pravičen delež pri bremenu zagotavljanja gospodarskega okrevanja in razvoja; poziva k hitremu napredku pri tem vprašanju, saj so račun za krizo doslej plačevali le davkoplačevalci;

10. pozdravlja napredek v zvezi z davčnimi oazami, dosežen po vrhu skupine G20 v Londonu, ter pripravljenost na pravočasno ukrepanje za odpravo davčnih oaz; obžaluje pa, da je časovni razpored uvedbe sankcij proti davčnim območjem, ki niso pripravljena sodelovati, tako dolgotrajen; poziva h konkretnejšemu načrtu za hitro ukrepanje;

11. pozdravlja premik glede bančne tajnosti: razširitev svetovnega foruma Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o preglednosti in izmenjavi informacij; ugotavlja pa, da nekatere davčne jurisdikcije, ki so se zavezale k izvajanju standardov, še niso izpolnile danih obljub; poziva k vzpostavitvi učinkovitega sistema preprečevanja, odkrivanja in sodnega pregona davčnih utaj; poudarja, kako pomembno je oblikovati standardiziran sistem poročanja;

Delovna mesta, delovna mesta, delovna mesta

12. pozdravlja zavezanost skupine G20, da se bo s krizo zaposlovanja spoprijela na mednarodni ravni in okrepila podporo najranljivejšim skupinam, saj je prav njih kriza najhuje prizadela in najbolj potrebujejo skupno ukrepanje; v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev svetovnega sistema za opozarjanje na vplive kriz in ranljivost;

13. zahteva, da mednarodna skupnost svojo zavezanost izrazi v konkretnih ukrepih, te pa naj dejansko izvaja, zlasti naj podpre trden program za ekološka delovna mesta;

14. se strinja, da je za gospodarsko rast v prihodnje treba izdelati okvir, usmerjen v zaposlovanje, in postaviti spodbujanje dostojnega dela v jedro načrtov za oživitev gospodarstva;

15. pozdravlja pakt o delovnih mestih Mednarodne organizacije dela in poziva k njegovemu takojšnjemu izvajanju, zlasti k oblikovanju mednarodnega proticikličnega sklada za delovna mesta in pripravi smelih svežnjev fiskalnih spodbud za ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest z učinkovitimi službami za zaposlovanje, ter oblikovanju močne socialne politike, ki bo ranljivim skupinam nudila podporo, minimalnim plačam pa zagotavljala kupno moč;

16. vztraja, da je pri tem ključna ratifikacija in izvajanje konvencij Mednarodne organizacije dela, in zahteva, naj se te konvencije vključijo v trgovinske sporazume Svetovne trgovinske organizacije; poziva tudi k dodatni krepitvi sodelovanja med ključnimi mednarodnimi organizacijami;

17. podpira pobude za nove oblike finančnih storitev, kot je mikrofinanciranje, s katerimi naj bi se izboljšal dostop najrevnejših do finančnih storitev;

18. vztraja, da je za preprečevanje deflacije plač in zagotovitev njihove rasti v skladu z rastjo produktivnosti treba podpirati socialni dialog na vseh ravneh;

Odgovornejši in odpornejši trgi

19. podpira splošni pristop, ki se loteva prevzemanja prevelikega tveganja, skuša predvideti in blažiti vzpone in padce ter udeležencem na trgu nalaga več dolžnosti in odgovornosti; poudarja tudi, da je celovit regulativni okvir zagotovo ustrezno orodje, ki bo preprečilo vrnitev k doslej običajnemu bančništvu; vendar obžaluje, da niso bile ocenjene največje pomanjkljivosti v regulaciji in nadzoru, ki se navajajo kot vzrok za finančno krizo, s čimer bi se bilo mogoče izogniti enakim regulativnim in nadzornim napakam v prihodnje in s tem še eni tovrstni krizi;

20. odobrava pripravljenost na preoblikovanje sistema svetovne finančne regulacije, in se strinja, da je bil dosežen precejšen napredek, vendar meni, da se številne dogovorjene spremembe še ne izvajajo v celoti in bo potrebnega še veliko dela; poziva voditelje G20, naj nadaljujejo daljnosežno in dolgoročno reformo, saj je za zakonodajo potreben dolgotrajen postopek sprejemanja odločitev, zlasti ko je treba doseči njeno zbliževanje na svetovni ravni; opozarja, da je treba pospešiti mednarodno sodelovanje od zasnove do izvajanja dogovorjenih ukrepov;

21. podpira zavezanost zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in izogibanju regulativni arbitraži, vendar meni, da Evropska unija ne bi smela omejevati obsega svojih ukrepov na skupni pristop, dogovorjen na mednarodni ravni, temveč bi morala storiti več in doseči popolno regulativno in nadzorno integracijo notranjega trga;

22. poudarja, da si je še naprej treba prizadevati za ustrezno ovrednotenje in obravnavanje oslabljenih sredstev, da bi se ponovno vzpostavilo zdravo stanje v finančnem sektorju ter zaupanje potrošnikov in vlagateljev; podpira načelo retencije v okviru listninjenja, in meni, da bo obvezen velik delež vložka lastnih sredstev originatorje in sponzorje prisilil k odgovornemu ravnanju; pozdravlja nadaljnja prizadevanja na področju cen surovin in pričakuje čimprejšnje sprejetje ukrepov proti špekulacijam;

23. pozdravlja ponovno izraženo zavezanost za vzpostavitev finančnih institucij s strožjimi pravili za prevzemanje tveganja, upravljanje, ki bo usklajevalo nadomestila in dolgoročno uspešnost, ter splošno večjo preglednost; toplo pozdravlja zavezanost, da se okvir drugega baselskega sporazuma sprejme do 2011 in uvede mednarodno usklajena stopnja finančnega vzvoda; meni, da morajo ta splošna načela in cilje upoštevati vsi udeleženci na trgu, povsod kjer bi se lahko ogrozilo varovanje vlagateljev, davkoplačevalcev in potrošnikov;

24.  obžaluje, da voditelji G20 prepogosto zahtevajo od bank in podjetij, da se držijo standardov, določenih brez jasno opredeljenega regulativnega okvirja, in odgovornost za preverjanje skladnosti prenašajo na nacionalne nadzorne organe ali odbor za finančno stabilnost; izraža zaskrbljenost, ker udeleženci na trgu kažejo večjo pripravljenost ponovno prevzeti slabo prakso kot slediti nezavezujočim, a zahtevnim, standardom; zato poziva voditelje G20, naj zaostrijo svoje predloge glede izgradnje kapitala in reformiranja prakse nadomestil ter pri sankcioniranju zagotovijo doslednost nadzornih organov po vsem svetu;

25. obžaluje, da je vprašanje moralnega tveganja brez odgovora, vprašanje povezave med bonitetnimi standardi za sistemske institucije in morebitnimi stroški, povezanimi z zlomom takih finančnih institucij, pa je bilo vrnjeno odboru za finančno stabilnost, ki naj predloge poda šele do oktobra 2010; prav tako obžaluje, da ni bilo predlogov za obravnavo potrebnih prestrukturiranj in pregled poslovnih modelov v finančnem sektorju, ki bi se lotil vprašanja tistih, ki so „preveliki, da bi propadli“; meni, da bi bile finančne institucije manj naklonjene prevzemanju prevelikega tveganja, če bi za načrte reševanja veljali strogi pogoji;

Bolj reprezentativne finančne institucije

26. pozdravlja dejstvo, da ima Mednarodni denarni sklad vsestransko vlogo – zagotavlja neodvisen nadzor finančne stabilnosti in podaja ocene svetovne rasti ter okvirov gospodarske politike, kar bo prispevalo k splošnemu konsenzu o mednarodnih plačilnih bilancah; ponovno opozarja, da se je treba izogibati prociklični politiki, namesto nje pa poiskati pot do okrevanja;

27. odobrava načelo prenosa kvot na nezadostno zastopane države v Mednarodnem denarnem skladu in poziva vse prekomerno zastopane države, ne zgolj evropskih, naj se temu zavežejo v okviru potekajočega postopka pregleda; poziva EU, naj zastopa enotno stališče;

28. poziva voditelje, naj čim prej uvedejo reforme o kvotah in glasovanju, dogovorjene leta 2008; poudarja, da je ta pregled še bolj potreben zaradi težkih nalog, ki jih je prevzel Mednarodni denarni sklad; poudarja, da mora skupina G20 na naslednjem srečanju ukrepati v skladu s svojo ugotovitvijo, da je treba direktorje in vodilne kadre, zaposlene v mednarodnih finančnih institucijah, imenovati po odprtem izbirnem postopku in na podlagi ocene primernosti kandidatov;

Za zeleno rast

29. pozdravlja zavezanost voditeljev G20, da na konferenci COP 15 v Københavnu dosežejo soglasje; poziva Evropsko unijo, naj ohrani vodilno vlogo na pogajanjih in v pogovorih z mednarodnimi partnerji obdrži visoke ambicije, da bi dosegla ambiciozen mednarodni rezultat v skladu s ciljem 2 ºC;

30. poudarja, da bi lahko sporazum iz Københavna ponudil potrebno spodbudo za „zeleni New Deal“, ki bo dal zagon gospodarski rasti, spodbudil zelene tehnologije ter zagotovil nova trajnostna delovna mesta tako v industrializiranih državah kot v državah v razvoju;

31. pozdravlja namero voditeljev G20, da bodo zagotovili finančno in tehnično podporo za čiste in obnovljive vire energije ter energetsko učinkovitost v državah v razvoju; vendar obžaluje pomanjkanje jasnih finančnih jamstev za financiranje prizadevanj za ublažitev podnebnih sprememb in potreb po prilagoditvi nanje v državah v razvoju; pričakuje, da bodo finančni ministri pripravili konkretne predloge za financiranje na področju podnebnih sprememb pred pogajanji na COP 15;

32. ponovno poudarja, da mora Evropska unija prispevati pravičen delež k dodatnemu in novemu financiranju za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki bo ustrezalo izsledkom znanstvenih raziskav o resnosti podnebnih sprememb in obsegu s tem povezanih stroškov;

33. opozarja, da bi moral mednarodni sporazum zagotoviti skupno znižanje emisij toplogrednih plinov v industrializiranih državah za leto 2020 glede na leto 1990 čim višje v razponu 25–40%, v skladu s priporočili v četrtem ocenjevalnem poročilu mednarodnega foruma o podnebnih spremembah, ter da bilo treba ta znižanja doseči na domačih tleh;

34. opozarja, da bi bilo treba določiti dolgoročni cilj znižanja emisij v EU in ostalih industrializiranih državah za vsaj 80 % za leto 2020 glede na leto 1990;

35. poziva voditelje G20, naj vse napore vložijo v zagotovitev izida pogajanj, skladnega s temi priporočili;

Okrevanje za vse

36. opozarja na trajno prehrambeno krizo, ki zahteva takojšnje ukrepe in reforme za trajnostno kmetijsko proizvodnjo v državah v razvoju; pozdravlja odločitev, da se podpre pobuda Svetovne banke za hrano, in poziva države donatorice, naj zagotovijo preglednost in upravičljivost razdeljevanja pomoči v hrani;

37. pozdravlja ponovno izraženo zavezanost uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja in obljubljene uradne razvojne pomoči, vključno z obveznostmi za pomoč trgovini, odpisom dolgov ter zavezami iz Gleneaglesa, zlasti v zvezi s podsaharsko Afriko;

38. poziva vse države članice, naj sprejmejo možnost za oblikovanje mehanizma, s katerim se bo delež njihovih novih prispevkov v posebne pravice črpanja iz Mednarodnega denarnega sklada prenesel na države z nizkimi dohodki, kar bi lahko podvojilo srednjeročne zmogljivosti Mednarodnega denarnega sklada za ugodna posojila;

39. obžaluje, da se je obravnavanje temeljnega vprašanja financiranja pomoči za prilagajanje revnih držav podnebnim spremembam preložilo na pogajanja okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja v Københavnu; vztraja, da morajo trdne zaveze zagotavljati predvidljivo financiranje mehanizmov iz okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki bodo dopolnjevali uradno razvojno pomoč;

Ohranjanje odprtosti in ponovni zagon trgovine

40. pozdravlja zavezanost, da se sklene smel in uravnotežen krog pogajanj iz Dohe, ter jasen časovni rok (2010), določen na vrhu G20; vendar obžaluje, da voditelji niso omenili, da je toliko bolj nujno skleniti krog pogajanj, ker so največja žrtev krize države v razvoju; zato voditelje poziva, naj na ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije konec novembra v Ženevi ne pozabijo, kaj je končni razvojni cilj tega kroga pogajanj;

41. ugotavlja, da je G20 ponovil svojo zavezanost boju proti protekcionizmu, vendar poudarja, da je oživitev svetovne trgovine zgolj delna rešitev za ponovno oživitev svetovne rasti;

42. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, voditeljem skupine G20, Evropski centralni banki, parlamentom držav članic, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

 

 

• [1]  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0330.
• [2]  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0123.
• [3]  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0042.
• [4]  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0121.