PREDLOG RESOLUCIJE o svobodi obveščanja v Italiji
14.10.2009
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Manfred Weber, Simon Busuttil, Mario Mauro, Salvatore Iacolino, Roberta Angelilli, Clemente Mastella, Elisabetta Gardini, Sergio Paolo Francesco Silvestris v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0088/2009
B7‑0088/2009
Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi obveščanja v Italiji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju evropskih in mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic, med drugim tistih, ki so zapisane v konvencijah Združenih narodov o človekovih pravicah in v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
– ob upoštevanju določb Evropske unije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, zlasti Evropske listine o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker izjava, da v Italiji ni svobode obveščanja, žali Italijo in njene državljane ter milijone ljudi, ki tam živijo in se svobodno izražajo v svojem vsakdanjem življenju, kot so novinarji, zgodovinarji, filozofi, strokovnjaki, pisatelji in učitelji,
B. ker je pomanjkanje svobode obveščanja tipično za družbe, kjer diktature in totalitarni režimi odrekajo ali so v preteklosti odrekali ljudem njihove pravice in temeljne svoboščine,
C. ker je Italija parlamentarna demokracija in ena od šestih ustanovnih držav Evropske unije,
D. ker je v Italiji svoboda tiska zajamčena z ustavno listino, ki uzakonja pravico do svobodnega izražanja svojega prepričanja,
E. ker v Italiji obstaja pluralizem svobodnih in neodvisnih sredstev obveščanja, časopisov, radijev in televizij na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki imajo popolno svobodo obveščanja in izražanja mnenj,
F. ker mora biti Evropski parlament mesto srečanja in predlogov za izboljšanje življenjskih razmer v vseh državah članicah Evropske unije,
G. ker je prav v preteklih dneh predsednik Italijanske republike Giorgio Napolitano na srečanju z evropskimi parlamentarci, izvoljenimi v Italiji, namenjenemu temu vprašanju, dejal, da Evropski parlament ne more biti prizivna instanca proti sklepom nacionalnih parlamentov in obnašanju nacionalnih vlad in da za reševanje takšnih vprašanj obstajajo ustrezni sedeži,
H. ker se vsak človek v primeru domnevnega klevetanja lahko zateče po sodno pomoč, saj je to pravica, ki jo italijanski zakon priznava vsakemu državljanu, v preteklosti pa so to pravico uveljavili politični vodje vseh političnih prepričanj, uveljavljanje pravice pa ne more v nobenem primeru šteti kot ustrahovalno dejanje,
1. izjavlja, da je svoboda tiska in obveščanja vrednota, ki je ukoreninjena v vsakdanjem življenju vsakega italijanskega državljana;
2. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.