PREDLOG RESOLUCIJE o svobodi obveščanja v Italiji
14.10.2009
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Daniel Cohn-Bendit, Rebecca Harms, Judith Sargentini, Raül Romeva i Rueda, Indrek Tarand v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0090/2009
B7‑0090/2009
Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi obveščanja v Italiji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti njenih določb o spoštovanju, spodbujanju in zaščiti temeljnih pravic,
– ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki obravnavata svobodo izražanja in obveščanja ter pluralizem medijev,
– ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2007/65/ES z dne 11. junija 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov[1],
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o pluralizmu medijev v državah članicah Evropske unije (SEC(2007)0032),
– ob upoštevanju predhodnega poročila glede neodvisne študije o kazalnikih pluralizma medijev, ki jo je aprila 2009 za Komisijo opravila Katoliška univerza v Leuvnu (ICRI),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. septembra 2008 o koncentraciji medijev in pluralizmu v Evropski uniji,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o nevarnosti kršitve svobode izražanja in obveščanja v Evropski uniji in predvsem v Italiji[2],
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker Evropska unija zagovarja in spodbuja svobodo izražanja in obveščanja, kot je določeno v členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah in členu 11 Listine o temeljnih pravicah, kjer sta svoboda in pluralizem medijev temeljna vidika teh svoboščin,
B. ker te svoboščine zajemajo svobodo mišljenja ter svobodo prejemanja in širjenja informacij brez vmešavanja ali pritiska oblasti,
C. ker se je v Italiji, še posebej v zadnjih mesecih, povečala zaskrbljenost v zvezi s to pravico, zlasti glede izvajanja pritiska in sprožitve sodnih postopkov s strani italijanskega predsednika vlade Berlusconija zoper nekatere največje italijanske časopise in nekatere evropske časopise zaradi objave informacij, ki ga zadevajo,
D. ker je bilo prav tako opaženo vmešavanje in izvajanje pritiska italijanskih organov na italijansko državno televizijo, zlasti glede oblikovanja njenega programa,
E. ker je v zadnjih letih Berlusconi pozval podjetja, naj ne oglašujejo v časopisih, ki nasprotujejo njegovim stališčem, zato so številna med njimi prenesla velik del svojega oglaševanja od tiskanih medijev in javne televizije na podjetje Mediaset (podjetje pod nadzorom Berlusconija),
F. ker predsednika italijanske vlade obtožujejo, da je spomladi leta 2009 odločilno vplival na imenovanje oseb na ključnih položajih državne televizijske postaje RAI,
G. ker je bilo to poletje politično zelo razburkano zaradi razprav v zvezi z zasebnim življenjem Berlusconija, v televizijskih programih RAI pa skorajda niso poročali o tem, in ker je Berlusconi dvakrat nastopil na televiziji sam in brez prisotnosti zagovornikov nasprotnih stališč,
H. ker je italijanska vlada septembra 2009 odrekla pravno varstvo najpomembnejši oddaji raziskovalnega novinarstva (oddaja Report) in je navedla, da namerava ukrepati proti nekaterim oddajam RAI zaradi obrekovanja,
I. ker je RAI začel kodirati svoje oddaje na italijanski plačljivi satelitski televiziji, kar zanj pomeni precejšnjo izgubo dohodka, podjetju Mediaset pa prinaša korist v obliki prihodkov z oglaševanjem,
J. ker so tovrstni pritiski in razmere, ki so zaradi tega nastale, v Italiji in Evropi sprožili proteste predstavnikov kulturnega življenja, tiska in drugih medijev, na političnem prizorišču pa so bili organizirani javni pozivi proti ustrahovanju medijev, kot sta poziv organizacije Articolo 21 ter poziv treh uglednih italijanskih konstitucionalistov, ki so zbrali več kot 445.000 podpisov v Italiji in Evropi, vključno s podpisi uglednih evropskih kulturnikov in politikov,
K. ker je v zvezi z zahtevo Komisije o pojasnitvi azilne politike italijanske vlade njen predsednik izjavil, da je Evropskemu svetu predlagal, da bi bil le predsednik Komisije pristojen za razširjanje informacij v zvezi s to institucijo, in je zagrozil, da bo blokiral delovanje Sveta, če njegov predlog ne bo sprejet, zaradi česar se je Mednarodna zveza novinarjev odzvala z objavo uradne izjave,
L. ker je predstavnik OVSE za svobodo tiska Miklós Haraszti 20. septembra 2009 predsednika italijanske vlade pisno pozval, naj umakne tožbe zaradi obrekovanja, v katerih od italijanskih časopisov zahteva odškodnino v višini 3 milijonov EUR,
M. ker, kot je bilo že poudarjeno v resolucijah Evropskega parlamenta, najnovejša italijanska zakonodaja še ni rešila temeljnega vprašanja o navzkrižju interesov, ki zadeva dejstvo, da je podjetje Mediaset še vedno pod nadzorom predsednika italijanske vlade, ki ima tudi politični nadzor nad sektorjem javnih storitev v razmerah, kjer je stopnja koncentracije na trgu televizijskih medijev najvišja v Evropi in duopol televizijskih postaj RAI in Mediaset zajema skoraj 90 % vseh gledalcev televizijskega programa, RAI in Mediaset pa dobita 96,8 % celotnega prihodka od oglaševanja,
N. ker je bila v poročilu o svobodi tiska, ki ga pripravlja Freedom House, Italija uvrščena na 73. mesto in je bila prvič doslej opredeljena kot država, kjer je tisk samo "delno svoboden",
O. ker ima Svet na razpolago instrument (postopek iz člena 7), s katerim lahko državo članico opozori in kaznuje zaradi kršenja človekovih pravic, s čimer lahko zagotovi, da mora država članica spoštovati skupna pravila Unije,
P. ker kljub večkratnim pozivom Evropskega parlamenta Komisija ni pripravila določb za zaščito pluralizma na področju obveščanja v okviru ponovnega pregleda direktive o televiziji brez meja, ampak se je namesto tega odločila za poseben pristop na tem področju v treh korakih, ki predvideva pripravo delovnega dokumenta (sprejetega leta 2007), oblikovanje kazalnikov za opredelitev stanja pluralizma (v skladu z opredelitvijo neodvisne študije, ki je bila zaključena julija leta 2009) in pripravo osnutka sporočila v zvezi temi kazalniki (predvidoma šele v letu 2010),
Q. ob upoštevanju dejstva, da je Evropski parlament v svojih resolucijah večkrat pozval Komisijo, naj ukrepa in zaščiti pluralizem, naj nemudoma objavi sporočilo o zaščiti medijskega pluralizma v državah članicah ter brez odlašanja dokonča regulativni okvir s pripravo predloga direktive o tem vprašanju,
1. obžaluje, da italijanske oblasti izvajajo pritisk ter ustrahujejo italijanske in evropske časopise; podpira zahtevo o takojšnji zaustavitvi teh ukrepov, ki jo je italijanskim organom predložil predstavnik OVSE, in meni, da je treba vsako vmešavanje v svobodo obveščanja zaradi manipulacije državnih medijev obravnavati kot zlorabo,
2. meni, da je treba obravnavati anomalijo, ki jo predstavljata posebno navzkrižje interesov med politično, ekonomsko in medijsko močjo ter koncentracija neposrednega ali posrednega nadzora nad javnimi in zasebnimi sredstvi obveščanja, ter poudarja, da je treba zagotoviti neodvisnost in neovirano delovanje javnih občil v vseh državah članicah;
3. izraža mnenje, da razhajanja med nacionalnimi zakonodajami glede koncentracije medijev lahko škodijo delovanju notranjega trga, zlasti prostemu pretoku storitev in svobodi ustanavljanja, ter z odobravanjem podpira kakršno koli pobudo za boljše usklajevanje takšnih nacionalnih pravil;
4. meni, da posledice italijanskih razmer občutno presegajo okvir te države in bi odsotnost evropskega odziva ogrozila enega od temeljev demokracije in napredek nekdanjih držav vzhodnega bloka, ki so zdaj članice EU, prav tako bi to oslabilo vsakršno evropsko obsojanje cenzure ali ustrahovanja tiska na področju zunanje politike;
5. izraža prepričanje, da je svoboda prejemanja in širjenja informacij brez vmešavanja javnih organov temeljno načelo, na katerem temelji Evropska unija, in nujni element demokracije, prav tako kot pluralnost sredstev obveščanja, saj sta obe zagotovljeni v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in poudarja, da ima Unija politično in pravno dolžnost do državljanov, da v okviru svojih pristojnosti zagotavlja spoštovanje teh pravic, kadar države članice ne sprejmejo ustreznih ukrepov;
6. v tem okviru ponovno poudarja, da je zakonodajni okvir Evropske unije na področju sredstev obveščanja še vedno razdrobljen in mora zato EU nemudoma uporabiti svoja pooblastila na področju avdiovizualnih medijev, konkurence, telekomunikacij, državne pomoči, obveznosti javnih služb in temeljnih pravic državljanov ter vsaj opredeliti ključne najmanjše standarde, za katere se pričakuje, da jih bodo države članice spoštovale zaradi zagotavljanja, zaščite in spodbujanja svobode obveščanja in ustrezne ravni pluralizma;
7. poziva Svet, naj začne postopek iz člena 7 Pogodbe o Evropski uniji, ki predvideva, da se državo članico lahko opozori ali kaznuje za kršenje človekovih pravic;
8. poziva zlasti Komisijo, naj nemudoma pripravi predlog direktive o koncentraciji medijev in zaščiti pluralizma ter najprej v sporočilu o tem vprašanju opredeli ustrezne kazalnike za ugotavljanje različnih ravni pluralizma na področju obveščanja, kot je Evropski parlament že večkrat zahteval in kar je tudi že Komisija napovedala;
9. poziva Italijo, naj izpolni svoje obveznosti glede posebnih postopkov Združenih narodov in naj celovito sodeluje s posebnim poročevalcem ZN o svobodi mnenja in izražanja ter naj mu omogoči obisk Italije;
10. od svojega pristojnega odbora zahteva, da spremlja to vprašanje;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope ter vladam in parlamentom držav članic.