Predlog resolucije - B7-0092/2009Predlog resolucije
B7-0092/2009

PREDLOG RESOLUCIJE o svobodi obveščanja v Italiji

14.10.2009

ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Lothar Bisky, Rui Tavares, Patrick Le Hyaric, Willy Meyer, Cornelis de Jong, Eva-Britt Svensson, Nikolaos Chountis v imenu skupine GUE/NGL

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0090/2009

Postopek : 2009/2688(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0092/2009
Predložena besedila :
B7-0092/2009
Razprave :
Sprejeta besedila :

B7‑0092/2009

Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi obveščanja v Italiji

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah in člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki obravnavata svobodo izražanja in obveščanja ter pluralizem medijev,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o pluralizmu sredstev obveščanja v državah članicah EU (SEC(2007)0032),

–   ob upoštevanju predhodnega poročila glede neodvisne študije o kazalnikih pluralizma medijev, ki jo je v aprilu 2009 za Komisijo opravila Katoliška univerza v Louvainu – center ICRI,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. septembra 2008 o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o nevarnosti kršitve svobode izražanja in obveščanja v Evropski uniji in predvsem v Italiji[2],

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je koncentracija številnih medijev v rokah enega posameznika v nasprotju s temeljnim načelom svobodnega obveščanja,

B.  ker Evropska unija zagovarja in spodbuja svobodo izražanja in obveščanja, kot je določeno v členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah in členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kjer sta svoboda in pluralizem medijev bistvena,

C. ker te svoboščine vključujejo svobodo mišljenja ter svobodo prejemanja in širjenja informacij brez vmešavanja ali pritiska oblasti,

D. ker se je v Italiji, še posebej v zadnjih mesecih, povečala zaskrbljenost v zvezi s to pravico, zlasti glede izvajanja pritiska in sprožitve sodnih postopkov s strani italijanskega predsednika vlade zoper nekatere največje italijanske časopise in nekatere evropske časopise,

E.  ker je bilo prav tako opaženo resno vmešavanje in izvajanje pritiska italijanskih vladnih organov na italijansko državno televizijo, zlasti ustrahovanje glede oblikovanja televizijskega sporeda,

F.  ker so tovrstni pritiski in razmere, ki so zaradi tega nastale, v Italiji in Evropi sprožili proteste predstavnikov kulturnega življenja, tiska in drugih medijev, na političnem prizorišču pa so bili organizirani javni pozivi proti ustrahovanju medijev (poziv je podpisalo več kot 400.000 podpisnikov iz Italije in Evrope) in množična demonstracija, ki se je je 3. oktobra 2009 udeležilo več sto tisoč ljudi,

G. ker je predstavnik OVSE za svobodo tiska Miklós Haraszti 20. septembra 2009 predsednika italijanske vlade pisno pozval, naj umakne tožbe zaradi obrekovanja, v katerih od italijanskih časopisov zahteva odškodnino v višini 3 milijonov EUR,

H.  ker, kot je Evropski parlament že poudaril v svojih resolucijah, najnovejša italijanska zakonodaja še ni rešila temeljnega vprašanja o navzkrižju interesov, ki zadeva dejstvo, da je podjetje Mediaset še vedno pod nadzorom predsednika italijanske vlade, ki ima tudi politični nadzor nad sektorjem javnih storitev v razmerah, kjer je stopnja koncentracije na trgu televizijskih medijev najvišja v Evropi in duopol televizijskih postaj RAI in Mediaset zajema skoraj 90 % vseh gledalcev televizijskega programa, RAI in Mediaset pa dobita 96,8 % celotnega prihodka od oglaševanja,

I.   ker je bila v poročilu o svobodi tiska, ki ga pripravlja Freedom House, Italija uvrščena na 73. mesto in je bila prvič doslej opredeljena kot država, kjer je tisk samo "delno svoboden",

J.   ker ima Svet na razpolago instrument, s katerim lahko državo članico opozori na kršenje človekovih pravic,

K. ker kljub večkratnim pozivom Evropskega parlamenta Komisija ni pripravila določb za zaščito pluralizma na področju obveščanja v okviru ponovnega pregleda direktive o televiziji brez meja, ampak se je namesto tega odločila za poseben pristop na tem področju v treh korakih, ki predvideva pripravo delovnega dokumenta (sprejetega leta 2007), oblikovanje kazalnikov za opredelitev stanja pluralizma (v skladu z opredelitvijo neodvisne študije, ki je bila zaključena julija leta 2009) in pripravo osnutka sporočila v zvezi temi kazalniki (predvidoma šele v letu 2010),

L.  ob upoštevanju dejstva, da je Evropski parlament v svojih resolucijah večkrat pozval Komisijo, naj ukrepa in zaščiti pluralizem, naj nemudoma objavi sporočilo o zaščiti medijskega pluralizma v državah članicah ter brez odlašanja dokonča regulativni okvir s pripravo predloga direktive o tem vprašanju,

1.  obžaluje, da italijanski vladni organi izvajajo pritisk ter ustrahujejo italijanske in evropske časopise; podpira zahtevo o takojšnji zaustavitvi teh ukrepov, ki jo je italijanskim organom predložil predstavnik OVSE, in meni, da je treba vsako vmešavanje v svobodo obveščanja zaradi manipulacije državnih medijev obravnavati kot zlorabo,

2.  meni, da je treba nujno obravnavati neobičajne razmere posebnega navzkrižja interesov med politično oblastjo, gospodarsko in medijsko močjo ter koncentracijo posrednega ali neposrednega nadzora nad državnimi in zasebnimi sredstvi obveščanja;

3.  meni, da posledice italijanskih razmer občutno presegajo okvir te države in da bi odsotnost evropskega odziva ogrozila enega od temeljev demokracije in oslabila vsakršno evropsko obsojanje cenzure ali ustrahovanja tiska na področju zunanje politike;

4.  poziva italijanske oblasti in EU k strogemu spoštovanju načela svobode prejemanja in razširjanja informacij brez vmešavanja državne oblasti ter k spoštovanju pluralizma obveščanja; opozarja italijansko vlado in parlament, da je to bistven element demokracije;

5.  v tem okviru ponovno poudarja, da je zakonodajni okvir Evropske unije na področju sredstev obveščanja še vedno razdrobljen in mora zato EU nemudoma uporabiti svoja pooblastila na področju avdiovizualnih medijev, konkurence, telekomunikacij, državne pomoči, obveznosti javnih služb in temeljnih pravic državljanov ter vsaj opredeliti ključne najmanjše standarde, za katere se pričakuje, da jih bodo države članice spoštovale zaradi zagotavljanja, zaščite in spodbujanja svobode obveščanja in ustrezne ravni pluralizma;

6.  poziva Komisijo, naj v skladu z večkrat izraženimi zahtevami Evropskega parlamenta pripravi predlog o koncentraciji medijev in zaščiti pluralizma, ki bo vključeval podporo javnim medijem in njihovo neodvisnost;

7.  poziva k ustanovitvi evropskega observatorija za pluralizem medijev in tiska v EU;

8.  zahteva od svojega pristojnega odbora, da spremlja to vprašanje;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje     Svetu, Komisiji, Svetu Evrope ter vladam in nacionalnim parlamentom držav članic.