Predlog resolucije - B7-0094/2009Predlog resolucije
B7-0094/2009

PREDLOG RESOLUCIJE o svobodi obveščanja v Italiji

14.10.2009

ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Guy Verhofstadt, Niccolò Rinaldi, Sonia Alfano, Luigi de Magistris, Sophia in 't Veld, Sarah Ludford, Sylvie Goulard, Renate Weber, Ivo Vajgl, Louis Michel, Olle Schmidt, Johannes Cornelis van Baalen, Anneli Jäätteenmäki, Ramon Tremosa I Balcells, Carl Haglund, Metin Kazak, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Bill Newton Dunn, George Lyon, Gesine Meissner, Marietje Schaake, Stanimir Ilčev, Nadja Hirsch, Nathalie Griesbeck, Gerbizjavi Komisijeen-Jan Gerbrandy, Andrew Duff, Siiri Oviir, Kristiina Ojuland, Filiz Hakaeva Hjusmenova, Ivars Godmanis, Catherine Bearder, Giommaria Uggias, Vincenzo Iovine, Corinne Lepage, Pino Arlacchi, Jelko Kacin, Izaskun Bilbao Barandica, Riikka Manner, Sharon Bowles, Marielle De Sarnez, Jorgo Chatzimarkakis v imenu skupine ALDE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0090/2009

Postopek : 2009/2688(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0094/2009
Predložena besedila :
B7-0094/2009
Razprave :
Sprejeta besedila :

B7‑0094/2009

Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi obveščanja v Italiji

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 6 in 7, ki se nanašata na spoštovanje in uveljavljanje ter zaščito temeljnih pravic, pa tudi členov 22, 43, 49, 83, 87, 95 in 151 Pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah v zvezi s svobodo izražanja in obveščanja ter pravico do medijskega pluralizma,

–   ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/65/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov,[1]

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o pluralnosti medijev v državah članicah Evropske unije,[2]

–   ob upoštevanju tristopenjskega pristopa do medijske pluralnosti, ki ga je opredelila Komisija, in neodvisne študije o kazalcih pluralnosti, ki so jo zanjo opravile Katoliška univerza v Leuvnu (ICRI), Srednjeevropska univerza (CMCS) in Mednarodna poslovna šola Jönköping (MMTC), skupaj s svetovalnim podjetjem Ernst & Young v Belgiji, in ki je bila dokončana leta 2009,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. septembra 2008 o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji,[3]

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o nevarnosti kršitve svobode izražanja in obveščanja v Evropski uniji, predvsem v Italiji,[4]

–   ob upoštevanju izjav Komisije in razprave, ki je 8. oktobra 2009 potekala v Evropskem parlamentu,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, v katerih sta svoboda in pluralnost medijev nujni pogoj, predvidevata svobodo izražanja mnenja in svobodo do prejemanja in posredovanja informacij brez vmešavanja ali pritiskov javnih organov,

B.  ker Komisija kljub večkratnim pozivom Parlamenta, da je treba sprejeti direktivo o pluralizmu v obveščanju in o koncentraciji medijev, med revizijo direktive o televiziji brez meja ni pretehtala teh vprašanj, ampak se je ukvarjala samo z opredelitvijo posebnega načrta v treh korakih na to temo na podlagi delovnega dokumenta (izdanega leta 2007), opredelitvijo kazalnikov o ravni pluralnosti (iz neodvisne študije, izdane julija 2009) in predlogom sporočila o teh kazalnikih (ni v načrtu do leta 2010),

C. ker je Parlament Komisijo v več resolucijah pozval, naj spodbuja ukrepe za zagotavljanje pluralnosti in reševanje vprašanja medijske koncentracije, izda nujno sporočilo o zaščiti pluralnosti medijev in medijski koncentraciji v državah članicah ter nemudoma dopolni regulativni okvir s predlogom direktive o teh vprašanjih, pri čemer naj se sklicuje na jasno pravno podlago iz pogodb,

D. ker obstajajo nedvoumna znamenja, da je pluralnost medijev ogrožena v več državah članicah; ker je organizacija Freedom House v poročilu o svobodi tiska Italijo uvrstila na 73. mesto in opozorila na kritične razmere v Romuniji in Bolgariji; ker je visoki predstavnik OVSE za svobodo medijev prav tako izrazil zaskrbljenost glede razmer v Italiji,

E.  ker so razmere v Italiji še posebej skrb zbujajoče zaradi nenehnega navzkrižja interesov med lastništvom medijev in političnim nadzorom tako zasebnih kot javnih medijev ter nadzorom nad dodeljevanjem finančnih sredstev za oglaševanje; ker se vlada zelo vmešava v delovanje javne televizije, zlasti v programsko načrtovanje, imenovanje direktorjev in urednikov ter zaposlovanje novinarjev, česar posledica je pomanjkanje pluralizma – na te težave je opozoril osrednji italijanski inštitut za spremljanje medijev, ki je dokazal, da je bilo drugi največji opozicijski stranki med julijem in septembrom v informativnih oddajah javnih medijev posvečenega od 0,1 % do 0,7 % časa; ker je italijanski predsednik vlade tudi zahteval, da tiskovni predstavniki Komisije ne posredujejo informacij,

F.  ker poteka razprava o zakonu, ki bi prepovedoval objavo javnih informacij o sodnih postopkih v medijih in predvidel tudi stroge kazni za novinarje in urednike,

1.  je prepričan, da je svoboda prejemanja in posredovanja informacij brez vmešavanja javnih organov temeljno načelo, na katerega se opira Evropska unija, in nujni element demokracije, prav tako kot medijska pluralnost, saj sta obe zagotovljeni v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; znova poudarja, da ima Evropska unija politično in pravno dolžnost do državljanov, da v okviru svojih pristojnosti zagotavlja spoštovanje teh pravic; je še posebej zaskrbljen zaradi razmer v Italiji;

2.  v zvezi s tem znova poudarja, da je zakonodajni okvir EU o pluralnosti in koncentraciji medijev še vedno neustrezen in da mora Evropska unija zato nujno uporabiti svoje pristojnosti na področju notranjega trga, avdiovizualne politike, konkurence, telekomunikacij, državnih subvencij, obveznosti javnih služb in temeljnih pravic državljanov, da bo lahko opredelila minimalne in nujne zahteve, ki jih bodo morale države članice spoštovati, če bodo hotele zagotavljati in spodbujati svobodo obveščanja in primerno raven pluralnosti medijev; ob upoštevanju tega Komisijo poziva, naj razišče tveganje obstoja medijskih kartelov v Italiji;

3.  Komisijo poziva, naj ob polnem sodelovanju prihodnjega komisarja, odgovornega za temeljne pravice, izda sporočilo o zaščiti pluralnosti medijev in o medijski koncentraciji z namenom, da bo direktiva na to temo nemudoma odobrena, kot je Parlament že večkrat zahteval;

4.  svojemu pristojnemu odboru in agenciji za temeljne pravice nalaga, naj zadevo spremljata ter o svobodi obveščanja, medijski koncentraciji in pluralnosti medijev poročata na plenarnem zasedanju;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope ter vladam in parlamentom držav članic.