Postopek : 2009/2697(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0095/2009

Predložena besedila :

B7-0095/2009

Razprave :

PV 21/10/2009 - 9
CRE 21/10/2009 - 9

Glasovanja :

PV 22/10/2009 - 8.9

Sprejeta besedila :

P7_TA(2009)0058

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 177kWORD 117k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0095/2009
19.10.2009
PE428.703v01-00
 
B7-0095/2009

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 110(2) poslovnika


o prihajajočem vrhunskem srečanju EU-ZDA in zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta


Joseph Daul, Elmar Brok, José Ignacio Salafranca, Ioannis Kasoulides, Corien Wortmann-Kool, Francisco Millán Mon, Daniel Caspary, Pilar del Castillo Vero, Albert Dess, Jean-Paul Gauzès, Mathieu Grosch, Peter Liese, Andreas Schwab, Richard Seeber, Tadeusz Zwiefka, Ingeborg Graessle in Werner Langen

 

 

v imenu skupine PPE

B7‑(2009)0095 Resolucija Evropskega parlamenta o prihajajočem vrhunskem srečanju EU-ZDA in zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta  

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o čezatlantskem ekonomskem svetu, pa tudi najnovejše z dne 5. junija 2008 o prihajajočem vrhunskem srečanju EU-ZDA ter tiste z dne 26. marca 2009 o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v ZDA,

–   ob upoštevanju izida srečanja na vrhu EU-ZDA v Pragi 5. aprila 2009,

–   ob upoštevanju skupne izjave in poročila o napredku, sprejetih na tretjem srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta 16. oktobra 2008, in skupne izjave, sprejete na srečanju v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev aprila 2009 v Pragi,

- ob upoštevanju svoje resolucije o načrtovanem mednarodnem sporazumu o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah ministrstvu za finance Združenih držav za preprečevanje terorizma oziroma njegovega financiranja in boj proti njemu z dne 17. septembra 2009,

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2009 o srečanju na vrhu skupine G20 24. in 25. septembra 2009 v Pittsburghu,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker bo Evropska unija po začetku veljavnosti orodij zunanje politike lizbonske pogodbe lahko igrala pomembnejšo in skladnejšo vlogo na mednarodnem prizorišču,

B. ker Evropska unija pozdravlja novo smer, ki jo je nakazala administracija ZDA, saj ta temelji na pripravljenosti za sodelovanje na mednarodnem področju in krepitvi odnosov med EU in ZDA,

C. ker imajo EU in ZDA strateško vlogo pri svetovnih gospodarskih izzivih, saj njihov bruto domači proizvod (BDP) predstavlja več kot polovico svetovnega BDP, in ker sta partnerici oblikovali največje svetovno dvostransko trgovinsko in investicijsko partnerstvo, ki pokriva skoraj 40 % svetovne trgovine,

D. ker imajo EU in ZDA v svetovni politični areni skupne politične interese in deljeno odgovornost za spodbujanje miru, spoštovanje človekovih pravic in stabilnosti ter soočanje z različnimi nevarnostmi in izzivi na svetovni ravni, kot so širjenje jedrskega orožja, terorizem, podnebne spremembe, varnost preskrbe z energijo, izkoreninjenje revščine in uresničevanje drugih razvojnih ciljev tisočletja,

E. ker si mora čezatlantski ekonomski svet še naprej prizadevati za uresničenje pravega, integriranega čezatlantskega trga do leta 2015, kar bo bistveno prispevalo k ponovnemu zagonu rasti in okrevanju gospodarstva,

F. ker je pomembno, da se vloga zakonodajalcev ustrezno odraža v delovanju čezatlantskega ekonomskega sveta in da se ustrezno upoštevajo prednostne naloge Evropskega parlamenta,

G.  ker bi lahko nedavne pobude za preglede tujih letalskih servisov, protimonopolnih izjem in državljanstva letalskih prevoznikov ogrozile dobro sodelovanje EU in ZDA na področju civilnega letalstva,

H.  ker se bodo morale EU in ZDA soočiti z vedno večjo svetovno porabo energije in zahtevami po uresničevanju obvez o boju proti podnebnim spremembam na svetovni ravni, ki naj bi jih dosegli v Københavnu, novi standardi in ukrepi za večjo energetsko učinkovitost pa ne bi smeli ustvariti novih preprek za čezatlantsko trgovino ali zmanjšati varnosti in zaščite cepljivega materiala,

I.  ker se je finančna in gospodarska kriza hitro sprevrgla v krizo zaposlovanja z resnimi socialnimi posledicami in ker sta čezatlantski partnerici skupaj odgovorni za reševanje socialnega vidika gospodarske krize,

J.  ker zadnje ocene, na primer raziskava Čezatlantski trendi 2009 nemškega Marshallovega sklada, kažejo, da ima administracija ZDA podporo državljanov EU, kakršne do sedaj še ni imela, kar je osnova za ponovno oživitev odnosov med EU in ZDA,

 

Srečanje na vrhu EU-ZDA

1. znova potrjuje, da so odnosi med EU in ZDA najpomembnejše strateško partnerstvo za EU, in poudarja pomen okrepitve strateškega dialoga, sodelovanja in usklajevanja med EU in administracijo ZDA pri obravnavi svetovnih izzivov in regionalnih konfliktov; poziva Komisijo, naj po srečanju na vrhu predstavi sporočilo o strateškem partnerstvu EU-ZDA;

2. vztraja, da je treba po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe okrepiti institucionalne mehanizme povezav med EU in ZDA v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2009;

3. poziva EU in ZDA, naj se na prihodnjem srečanju na vrhu o okrepljenem čezatlantskem partnerstvu dogovorijo, da se bodo spoprijele s skupnimi svetovnimi izzivi, zlasti z neširjenjem jedrskega orožja in razorožitvijo, protiteroristično dejavnostjo, podnebnimi spremembami, spoštovanjem človekovih pravic, obravnavo pandemij in doseganjem razvojnih ciljev tisočletja;

4. poudarja pomen Nata kot temelja čezatlantske varnosti; meni, da je treba pomembne dogodke v tej širši varnostni strukturi obravnavati v dialogu z Rusijo, Združenimi državami in državami članicami OVSE, ki niso članice EU, da bi obnovili čezatlantsko soglasje o varnosti;

5. glede tega pozdravlja odločitev Ruske federacije in ZDA, da se bodo pogajale o sklenitvi novega celostnega pravno zavezujočega sporazuma, ki bo nadomestil sporazum o omejitvi strateškega orožja (START), katerega veljavnost poteče decembra 2009, ter skupni dogovor o spremljanju sporazuma o omejitvi strateškega orožja START-1, ki sta ga predsednika Barack Obama in Dimitrij Medvedev podpisala 6. julija 2009 v Moskvi;

6. pozdravlja napoved predsednika ZDA, da bo nadaljeval ratifikacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov; poziva Svet, naj v tesnem sodelovanju z ZDA in Rusijo pozitivno in proaktivno sodeluje v pripravah na naslednjo konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010;

7. poudarja, da iranski jedrski program ogroža sistem za neširjenje orožja in stabilnost v regiji in svetu; podpira cilj, da se v pogajanjih z Iranom poišče rešitev z uporabo dvojne strategije dialoga in sankcij v sodelovanju z drugimi članicami Varnostnega sveta in Mednarodno agencijo za atomsko energijo;

8.  je zaskrbljen nad zadnjimi jedrskimi poskusi, ki jih je opravila Demokratična ljudska republika Koreja in nad njeno zavrnitvijo resolucije Združenih narodov 1887; kljub temu podpira pristop dvostranskega dialoga, za katerega so se odločile ZDA, v okviru šeststranskih pogajanj, da bi se dosegla jedrska razorožitev korejskega polotoka;

9.  ugotavlja, da so Združene države Amerike opustile svoje prvotne načrte o vzpostavitvi protiraketnega ščita v Evropi in se seznanja z njenimi novimi načrti ter poziva k novi ureditvi svetovne varnosti, ki bo vključevala Evropsko unijo, Združene države Amerike, Rusijo in Kitajsko;

10. ponavlja, da je pomembno, da obe partnerici v duhu spoštovanja in preglednosti spodbujata usklajene pristope svojih politik do Irana, Iraka, Afganistana in Pakistana; poziva Evropsko unijo, Združene države, Nato in Organizacijo združenih narodov, naj pripravijo nov skupen strateški koncept, ki bo celostno povezoval elemente mednarodnega sodelovanja, ter vse sosednje države poziva k sodelovanju pri teh prizadevanjih, da bi dosegli stabilizacijo regije;

11. ponovno potrjuje pomen skupnega pristopa Evropske unije in Združenih držav Amerike glede Rusije, Kitajske, Indije in Latinske Amerike;

12. meni, da prvo srečanje med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Mahmudom Abasom 23. septembra 2009, ki ga je priredil ameriški predsednik Barack Obama, ni izpolnilo pričakovanj; ponovno potrjuje, da je uspešnost mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu ena najpomembnejših prednostnih nalog EU in ZDA, ter Unijo in ZDA poziva naj skupaj spodbujata aktivni poseg kvarteta v iskanje skupne osnove za miroljubno rešitev s ciljem oblikovanja dveh držav z neodvisno, delujočo palestinsko državo; poziva k temu, da se na vrhu ugotovi, s kakšnimi mehanizmi je mogoče doseči arabski svet in muslimansko prebivalstvo v Evropi in ZDA;

13. meni, da je nujno, da na vrhu EU in ZDA obe partnerici prevzameta vodilno vlogo pri izvajanju obvez G20; zato poziva k usklajevanju med reformnim svežnjem ZDA za finančni sektor in sedanjimi zakonodajnimi reformami EU, vključno s finančno nadzorno strukturo, ter poziva obe partnerici, naj okrepita sodelovanje pri posodabljanju Mednarodnega denarnega sklada;

14. želi, da bi se obe strani na vrhu sporazumeli, da mora uspešen zaključek pogajanj iz Dohe vključevati ukrepe, ki bodo preprečevali nihanje cen kmetijskih proizvodov in pomanjkanje hrane; voditelje poziva, naj ne pozabijo, kaj je končni razvojni cilj tega kroga pogajanj, in spoštujejo svojo obveznost, da bodo porabili 0,7 % BDP za razvojno sodelovanje; poudarja, da je treba upoštevati nedavne reforme skupne kmetijske politike, in želi, da bi bile podobno spremembe vključene v ameriški zakon o kmetijstvu; opozarja na razvoj na področju predhodno spornih vprašanj, na primer hormonsko predelanega govejega mesa, kloriranih piščancev in dovoljenja za nekatere gensko spremenjene proizvode; je prepričan, da je mogoče s stalnim dialogom rešiti vprašanja, ki vplivajo na vzajemno trgovino s kmetijskimi proizvodi, preden se za rešitev spora obrne na organe Svetovne trgovinske organizacije;

15. poudarja, kako pomembno je sodelovanje EU in ZDA za doseganje mednarodnega sporazuma na konferenci pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 15) v Københavnu decembra 2009; poziva predsedstvo EU, naj na vrhu EU-ZDA poskuša pridobiti ZDA za ambiciozno zavezanost k spodbujanju povezav med sistemom EU za trgovanje z emisijami ter regionalnimi ali zveznimi sistemi trgovanja z emisijami v ZDA ter sodelovanje pri njih;

16. je seznanjen z zamislijo o ustanovitvi čezatlantskega sveta za energijo; močno poudarja, da bi se moral ta ukvarjati le s tistimi vidiki tega vprašanja, ki so nedvomno zunanje- in varnostno politični, in bi v prihodnje moral biti vključen v čezatlantski politični svet, čezatlantski ekonomski svet pa bi se moral ukvarjati s splošno energetsko politiko;

17. opozarja, da člen 4 sporazuma med EU in ZDA o pravni pomoči v okviru čezatlantskih odnosov, ki bo začel veljati 1. januarja 2010, določa, da se dostop do iskanih finančnih podatkov omogoči na zahtevo nacionalnih državnih oblasti; meni tudi, da bi to lahka bila boljša pravna podlaga za prenos podatkov združenja SWIFT kot pa predlagani začasni sporazum; ugotavlja, da bo moral novi sporazum, ki je bil sklenjen brez poseganja v postopek, določen z Lizbonsko pogodbo, zagotoviti polno sodelovanje Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, ter izpolniti pogoje iz tretjega odstavka resolucije EP s 17. septembra 2009;

18. pozdravlja nedavno razširitev programa za odpravo vizumov na nadaljnjih sedem držav članic EU; vendar poziva ZDA, naj odpravijo vizumski režim za preostale države članice in naj vse državljane EU obravnavajo enako, na osnovi popolne vzajemnosti; je zaskrbljen zaradi predvidene uvedbe upravnih taks za izdajo dovoljenja elektronskega sistema za odobritev potovanj in o izmenjavi podatkov državljanom EU ter poziva Komisijo, naj to obravnava kot prednostno zadevo z administracijo ZDA;

19. poziva ZDA, naj omogočijo polno in učinkovito izvajanje prvostopenjskega sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA ter njunega sporazuma o letalski varnosti; opozarja Evropsko komisijo in oblasti ZDA, da bi lahko nekatere države članice odstopile od prvostopenjskega sporazuma, če sklenitev sporazuma na drugi stopnji ne bi uspela; poziva ZDA, naj se izogibajo ukrepom, ki delujejo proti okrepljenemu sodelovanju, kot so bili tisti o tujih letalskih servisih, izvzetjih od protimonopolnih pravil in državljanstvu letalskih prevoznikov, omenjenih v resoluciji št. 915 ameriškega kongresa;

Zasedanje in okrepitev čezatlantskega ekonomskega sveta

20. poudarja, da je tesnejše čezatlantsko partnerstvo z namenom dokončnega oblikovanja čezatlantskega trga do leta 2015, temelječega na načelu socialnega tržnega gospodarstva, nepogrešljiv instrument za oblikovanje globalizacije in reševanje svetovnih gospodarskih in socialnih kriz;

21. zahteva, da Komisija oblikuje natančen načrt obstoječih ovir za dosego tega cilja; opozarja na raziskavo, ki jo je Evropski parlament odobril in financiral v svojem proračunu za leto 2007; želi vedeti, zakaj Komisija doslej še ni objavila nobenega od teh dokumentov, čeprav jo je Evropski parlament večkrat pozival k temu; določa 15. november 2009 kot skrajni rok za njihovo objavo;

22. meni, da je mogoče v čezatlantskem ekonomskem svetu obravnavati čezatlantsko sodelovanje pri energetski učinkovitosti in tehnologiji (vključno z „zeleno energijo”) ter na področjih, ki urejajo energetiko; vztraja, da bi moralo čezatlantsko sodelovanje pri zanesljivi oskrbi z energijo predstavljati eno osrednjih vprašanj, ki bi se redno obravnavala v čezatlantskem političnem svetu, katerega ustanovitev je Evropski parlament predlagal v resoluciji z dne 26. marca 2009;

23. meni, da mora čezatlantsko gospodarsko sodelovanje postati bolj odgovorno, pregledno in predvidljivo ter da je treba urnike srečanj, dnevne rede, načrte in poročila o napredku redno objavljati, zlasti pa nemudoma objaviti na spletni strani; predlaga organizacijo letne razprave o napredku pri vprašanjih, ki jih obravnava čezatlantski ekonomski svet, ter o sestavi sveta;

Vloga čezatlantskega dialoga zakonodajalcev in čezatlantskega ekonomskega sveta

24. ponovno poziva vodstvi EU in ZDA ter sopredsednika čezatlantskega ekonomskega sveta, naj upoštevajo ključno vlogo zakonodajalcev za uspeh čezatlantskega ekonomskega sveta; poziva jih, naj predstavnike čezatlantskega dialoga zakonodajalcev polno in neposredno vključijo v čezatlantski ekonomski svet, saj so zakonodajalci skupaj z ustrezno izvršilno oblastjo odgovorni za izvajanje in nadzor številnih odločitev sveta;

25. meni, da je bistveno zagotoviti, da se večina primernih članov Ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta vključi v dialog zakonodajalcev in proces čezatlantskega ekonomskega sveta, da se prepreči nehoten vpliv zakonodaje na čezatlantsko trgovino in vlaganja; upa, da bo novi sporazum lahko nadgradil sedanji čezatlantski dialog zakonodajalcev v čezatlantsko medparlamentarno skupščino v skladu s priporočili iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2009;

Čezatlantski ekonomski svet ter gospodarska in finančna kriza

26. poudarja vlogo čezatlantskega ekonomskega sveta pri spodbujanju in zagotavljanju usklajenega zakonodajnega odziva ZDA in EU na krize, zlasti glede alternativnih investicijskih skladov, infrastrukture finančnega trga (zlasti zunajborznega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti), kapitalskih zahtev, davčnih oaz in čezmejnega reševanja nesolventnosti; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj preuči usklajenost plačnih politik finančnih institucij;

27. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj vztraja, da bodo organi oblasti ZDA pri izvajanju okvira drugega baselskega sporazuma upoštevali spremembe direktiv EU o kapitalskih zahtevah; pozdravlja predlog vlade ZDA o ureditvi vseh izvedenih finančnih instrumentov in njena prizadevanja za osrednjo klirinško ustanovo za zapletene strukturirane proizvode ter poziva čezatlantski ekonomski svet, naj preuči, kako spodbujati usklajen pristop;

28. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da bodo ameriške oblasti v izogib regulativni arbitraži pri urejanju takih nosilcev upoštevale ureditev EU v zvezi z upravitelji alternativnih investicijskih skladov (direktivo o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov);

29. podpira poziv skupine G20, da se pospeši zbliževanje računovodskih standardov; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj pozove ameriški odbor za računovodske standarde in odbor za mednarodne računovodske standarde, naj določita enotno zbirko kakovostnih globalnih računovodskih standardov in do junija 2011 zaključita svoj projekt zbliževanja; poudarja, da mora odbor za mednarodne računovodske standarde nadaljevati svoje reforme upravljanja;

30. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj vztraja, da morajo ameriške oblasti spoštovati svoj načrt, ki od domačih uporabnikov v ZDA zahteva, da uporabljajo mednarodne standarde računovodskega poročanja; ponovno zahteva, da Komisija za vrednostne papirje priznava mednarodne standarde računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija in da dokler ne bo sprejeta odločitev, da morajo uporabniki v ZDA uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja, ti veljajo za enakovredne splošno sprejetim računovodskim načelom ZDA; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj v poročilih Komisije za vrednostne papirje spodbuja razvoj delitve po posameznih državah;

31. upa, da bo čezatlantski ekonomski svet omogočil EU, da prizna enakovrednost zavarovalniškega nadzornega režima ZDA pod pogoji iz Direktive o solventnosti II; meni, da bi pobuda o ustanovitvi nacionalnega urada za zavarovanje izboljšala sodelovanje med EU in ZDA; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da se bodo ameriške oblasti približale zavarovalniškemu nadzoru na zvezni ravni, po potrebi tako, da bodo davčne in druge zadeve ločile od izključno nadzornega vidika;

32. pozdravlja razširitev svetovnega foruma o preglednosti in izmenjavi informacij in meni, da je dogovor vseh 87 sodelujočih držav, da bodo sprejele standard za izmenjavo davčnih podatkov Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, zelo obetaven; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da bodo EU in ZDA pokazale skupno vodilno vlogo, ki jo imajo v svetu, tako da bodo do marca 2010 zagotovile potrebne spodbude, tudi sankcije; poziva jih tudi, naj hitro, z vsemi stranmi, izvedejo program medsebojnega pregleda, namenjenega oceni napredka, vendar meni, da je treba ta okvir okrepiti in s tem preprečiti izogibanje davkom in davčne utaje; poudarja, da mora biti samodejna izmenjava informacij standardna v vseh mednarodnih davčnih zadevah;

33. meni, da lahko družbeno odgovornost podjetij obravnavamo kot poslovni model, ki zahteva samoreguliranje; meni, da bo izmenjava najboljše prakse s področja družbene odgovornosti podjetij med ZDA in EU pomembno vplivala na odnos podjetij do njihove družbene odgovornosti ter na njihova prizadevanja pri reševanju socialnih in okoljskih vprašanj; meni, da je treba pri regulativnem sodelovanju upoštevati okrepitev regulativnega okvira EU v zvezi z direktivo o kapitalskih zahtevah, zlasti politiko nagrajevanja v sektorju finančnih storitev;

 

Čezatlantski ekonomski svet in intelektualna lastnina

34. poziva čezatlantski ekonomski svet, da na prihodnjem zasedanju spodbudi strateško čezatlantsko sodelovanje o varovanju intelektualne lastnine ob popolnem spoštovanju temeljnih in državljanskih pravic državljanov; poudarja, da širitev tehnologije ne sme izkriviti sistema varovanja intelektualne lastnine, ki omogoča sprejemanje finančnih in gospodarskih tveganj v postopku inovacije;

35. spominja čezatlantski ekonomski svet, da je informacijska družba ključni dejavnik čezatlantskega gospodarskega prostora, ki temelji na dostopu do znanja in na varovanju digitalnih vsebin s pomočjo strogega in učinkovitega sistema varovanja avtorske in sorodnih pravic, in nadalje poudarja, da mora tako varovanje spodbujati inovacije;

Čezatlantski ekonomski svet in varstvo potrošnikov

36. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja skupne akcije za zagotavljanje, da tretje države, zlasti Kitajska, povišajo svoje proizvodne standarde tako, da bodo v skladu z varnostnimi zahtevami EU in ZDA, zlasti kar zadeva igrače, ter naj zagotovi strogo izvrševanje predpisov o varnosti izdelkov, zlasti igrač, na obeh straneh Atlantika, prav tako pa naj zagotovi strožjo nacionalno inšpekcijo;

37. poziva Komisijo, naj v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta razvije močnejše in učinkovitejše mehanizme za čezmejno sodelovanje na področju zagotavljanja spoštovanja predpisov, z namenom povezati sistem opozarjanja na potrošniške izdelke, ki predstavljajo resno grožnjo za potrošnike (RAPEX) s sistemom opozarjanja odbora ZDA za varnost potrošniških izdelkov, ter povezati dejavnosti mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov z dejavnostmi organov ZDA;

38. predlaga, da čezatlantski ekonomski svet podpre sprejetje zavezujočega instrumenta sodelovanja, ki bi usmerjal in spodbujal izmenjavo informacij o varnosti izdelkov ter razvoj skupnega programa ukrepov za sodelovanje;

39. poziva Komisijo, naj zaradi bližajočega se zasedanja čezatlantskega ekonomskega sveta in vrhunskega srečanja med EU in ZDA pospeši svoje delo, ki že zelo zamuja, v zvezi z dvostranskim sporazumom o okrepljenem sodelovanju, ki bi se razširil tudi na ZDA, ter naj pospeši svoje dejavnosti zagotavljanja izvrševanja predpisov v okviru uredbe EU o sodelovanju na področju varstva potrošnikov ter zakona ZDA o spletni varnosti;

40. poziva Komisijo, naj sodeluje s svojimi partnerji v ZDA, da omogoči čezatlantskemu ekonomskemu svetu, da preuči možnosti za povečanje varnosti potrošnikov ob spoštovanju digitalnih pravic potrošnikov, pa tudi za sodelovanje na področju predpisov o blagu z napako;

Dvostranska trgovina – carinske zadeve, nadzor trga in varnost trgovanja

41. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbudi krepitev sodelovanja med carinskimi organi in organi za nadzor trga EU in ZDA, da nevarni proizvodi, zlasti nevarne igrače, ne bi dosegle potrošnika;

42. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj izrazi skrb EU o enostranskem zakonodajnem ukrepu ZDA v zvezi s 100-odstotnim pregledom tovornih ladijskih zabojnikov, namenjenih v ZDA, ki ga je sprejel ameriški kongres; meni, da bi čezatlantski ekonomski svet v Bruslju in Washingtonu lahko organiziral seminarje o vprašanju 100-odstotnega pregleda, da bi se omogočila globlje razumevanje med zakonodajalci ZDA in EU ter hitra rešitev te težave, ki bo sprejemljiva za obe strani; poziva Komisijo, naj za bližajoče se zasedanje čezatlantskega ekonomskega sveta oceni morebitne stroške tega ukrepa za poslovanje in gospodarstvo EU, pa tudi morebitni vpliv na carinske postopke;

43. je odločen, da bo še nadalje pozival zakonodajalca ZDA, in poziva Komisijo, naj enako stori v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta, naj ponovno preuči obveznost 100-odstotnega pregleda zabojnikov, in naj razvije sodelovanje z ZDA, ki bo temeljilo na upravljanju tveganja, vključno z vzajemnim priznavanjem programov o trgovinskem partnerstvu med EU in ZDA, v skladu s standardi okvira SAFE Mednarodne carinske organizacije;

Vzajemno priznavanje in standardizacija

44. poziva Komisijo, naj si zaradi bližajočega se srečanja čezatlantskega ekonomskega sveta prizadeva za formalno sprejetje postopkov za vzajemno priznavanje izjav o skladnosti za izdelke, za katere je obvezno, da testiranje opravi še tretja oseba, zlasti za opremo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in električno opremo, in naj vztraja pri vzajemnem priznavanju zakonitih merskih enot, še zlasti pri sprejemanju zgolj metričnega označevanja izdelkov EU, ki se prodajajo v Združenih državah, ter naj z oblastmi ZDA preuči standardizacijo in naj jo mednarodno usklajuje;

Okoljska vprašanja in vprašanja javnega zdravja

45. meni, da je dialog v čezatlantskem ekonomskem svetu o novih živilih in uporabi novih tehnologij pri proizvodnji hrane izjemnega pomena; izpostavlja zaskrbljenost glede kloniranja pri vzreji živali;

46. pozdravlja dejstvo, da je vlada ZDA priznala potrebo po spremembi svojega zakona o nadzoru nevarnih snovi; poziva EU in ZDA, naj sodelujeta pri oblikovanje regulativnega sistema v ZDA, ki bo vzpostavil približno tako raven zaščite, ki bo primerljiva z REACH;

Energija, industrija in znanost

47.  poziva k sodelovanju znotraj čezatlantskega ekonomskega sveta o vseh zadevah, ki vplivajo na regulativno okolje za industrijske panoge, pri odločanju o zakonodaji s čezatlantskim vplivom pa naj se upošteva pristop EU „Najprej pomisli na male – akt za mala podjetja“;

48. spodbuja čezatlantski ekonomski svet, naj razvije sodelovanje v smeri skupne energetske strategije, ki bo spodbujala diverzifikacijo in podpirala ekološko učinkovito gospodarstvo, da bi povečali varnost oskrbe, spodbuja pa ga tudi, naj pomaga pri približevanju trajnostnih meril za biogoriva;

49. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja sodelovanje na področju raziskav, kako bi bolje izkoristili možnosti, ki jih ponuja razširjeni sporazum o znanosti in tehnologiji med EU in ZDA;

Mednarodna trgovina

50. meni, da je dostop do trga v tretjih državah skupnega pomena in v skupnem interesu za EU in ZDA; je prepričan, da ima lahko čezatlantski ekonomski svet pomembno vlogo pri spodbujanju skupnega pristopa EU in ZDA v njunih trgovinskih odnosih s tretjimi državami; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj deluje v smeri enotnejšega pristopa EU in ZDA k novim sporazumom o prosti trgovini, z namenom uskladitve takih sporazumov;

51. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj obravnava pravni okvir in tehnološke standarde, da se popravijo nejasni pravni pogoji in da se v zvezi s tem obravnavajo vprašanja pogodb, carin in pravne varnosti v ZDA;

                                                            ****

52. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje     Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, Ameriškemu kongresu, sopredsedujočim čezatlantskemu dialogu zakonodajalcev, sopredsedujočim čezetlantskemu ekonomskemu svetu in njegovemu sekretariatu.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov