PREDLOG RESOLUCIJE o naslednjem vrhunskem srečanju EU-ZDA in zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta
19.10.2009
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Charles Tannock, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Adam Bielan v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0095/2009
B7‑0109/2009
Resolucija Evropskega parlamenta o naslednjem vrhunskem srečanju EU-ZDA in zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 8. maja 2008 o čezatlantskem ekonomskem svetu, z dne 5. junija 2008 o prihajajočem vrhunskem srečanju EU-ZDA ter z dne 26. marca 2009 o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v ZDA,
– ob upoštevanju izida srečanja na vrhu EU-ZDA v Pragi 5. aprila 2009,
– ob upoštevanju skupne izjave in poročila o napredku, sprejetih na tretjem srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta 16. oktobra 2008, ter skupne izjave, sprejete na srečanju v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev aprila 2009 v Pragi,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2009 o načrtovanem mednarodnem sporazumu o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah Ministrstvu za finance Združenih držav za preprečevanje terorizma oziroma njegovega financiranja in boj proti njemu,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2009 o srečanju na vrhu skupine G20 24. in 25. septembra 2009 v Pittsburghu,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker Evropska unija pozdravlja pripravljenost administracije ZDA za sodelovanje na mednarodnem področju ter okrepitev odnosa med EU in ZDA, ki je temelj zunanje politike EU,
B. ker imajo EU in ZDA strateško vlogo pri svetovnih gospodarskih izzivih, saj njihov bruto domači proizvod (BDP) predstavlja več kot polovico svetovnega BDP, obe partnerici pa sta oblikovali največje svetovno dvostransko trgovinsko in investicijsko partnerstvo, ki šteje skoraj 40 % svetovne trgovine,
C. ker imajo EU in ZDA na svetovnem političnem prizorišču skupne politične interese in skupno odgovornost za spodbujanje miru, spoštovanje človekovih pravic in stabilnosti ter za soočanje z različnimi nevarnostmi in izzivi na svetovni ravni, kot so širjenje jedrskega orožja, terorizem, podnebne spremembe, varnost preskrbe z energijo, izkoreninjenje revščine in doseganje drugih razvojnih ciljev tisočletja,
D. ker si mora čezatlantski ekonomski svet še naprej prizadevati za pravi, integrirani čezatlantski trg do leta 2015, ki bo osrednje sredstvo za ponovni zagon rasti in okrevanje gospodarstva,
E. ker je poleg tega potrebno skupno vodstvo EU in ZDA za uspešen zaključek sporazuma o razvoju iz Dohe,
F. ker je pomembno, da je v postopku čezatlantskega ekonomskega sveta ustrezno vidna vloga zakonodajalcev in da so prednostne naloge Evropskega parlamenta primerno upoštevane,
G. ker se bodo morale EU in ZDA spoprijeti z vedno večjo porabo energije in zahtevami po uresničevanju obveznosti za spopadanje s podnebnimi spremembami na svetovni ravni, ki jih je treba doseči v Københavnu, ter ker novi standardi in ukrepi za večjo energetsko učinkovitost ne bi smeli ustvariti novih preprek za čezatlantsko trgovino ter zmanjšati varnosti in zanesljivosti cepljivih snovi,
H. ker se je finančna in gospodarska kriza hitro sprevrgla v krizo zaposlovanja z resnimi socialnimi posledicami in ker sta čezatlantski partnerici skupaj odgovorni za reševanje socialnega vidika gospodarske krize,
I. ker kažejo nedavne ocene, kot so čezatlantski trendi iz leta 2009 nemških Maršalovih skladov, da ima vlada ZDA podporo državljanov EU, kakršne do sedaj še ni imela, kar je osnova za ponovno oživitev odnosov med EU in ZDA,
Vrhunsko srečanje EU-ZDA
1. ponovno poudarja, da so odnosi med EU in ZDA najpomembnejše strateško partnerstvo za EU, ter vztraja, da je pomembno, da EU in administracija ZDA okrepita strateški dialog, sodelovanje in usklajevanje pri spoprijemanju s svetovnimi izzivi in regionalnimi konflikti; poziva Komisijo, naj po vrhunskem srečanju predloži sporočilo o strateškem partnerstvu EU-ZDA;
2. meni, da bi morali na vrhunskem srečanju EU in ZDA obe partnerici prevzeti vodilno vlogo pri izvajanju obvez G20; zato poziva k usklajevanju med reformnim svežnjem ZDA za finančni sektor in sedanjimi zakonodajnimi reformami EU, vključno s finančno nadzorno strukturo, in poziva obe partnerici, naj pospešita sodelovanje pri posodabljanju Mednarodnega denarnega sklada;
3. poudarja, kako pomembno je sodelovanje EU in ZDA za doseganje mednarodnega sporazuma na konferenci pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 15) v Københavnu decembra 2009; poziva predsedstvo EU, naj na vrhu EU-ZDA poskuša doseči ambiciozno zavezanost ZDA k spodbujanju povezav med sistemom EU za trgovanje z emisijami ter regionalnimi ali zveznimi sistemi trgovanja z emisijami v ZDA ter sodelovanje pri njih;
4. poziva EU in ZDA, naj se sporazumejo na prihodnjem vrhu o okrepljenem čezatlantskem partnerstvu, da se bodo spoprijele s skupnimi svetovnimi izzivi, zlasti z neširjenjem orožja in razorožitvijo, protiterorizmom, podnebnimi spremembami, spoštovanjem človekovih pravic, spoprijemom s pandemijami ter doseganjem razvojnih ciljev tisočletja; poudarja, da države v razvoju niso povzročile svetovne finančne krize in gospodarske krize, vendar jih je ta nesorazmerno prizadela;
5. poudarja pomen Nata kot temelja čezatlantske varnosti; meni, da je treba zadevna dogajanja v tej širši varnostni strukturi obravnavati v dialogu z Rusijo in državami članicami OVSE, ki niso članice EU, da bi obnovili čezatlantsko soglasje o varnosti;
6. v zvezi s tem pozdravlja odločitev Ruske federacije in ZDA, da se bodo pogajale o sklenitvi novega obsežnega pravno zavezujočega sporazuma, ki bo nadomestil sporazum o omejitvi strateškega orožja (START) (čigar veljavnost poteče decembra 2009), ter da bosta predsednika Barack Obama in Dimitrij Medvedev v Moskvi 6. julija 2009 podpisala skupni dogovor o sporazumu o spremljanju sporazuma o omejitvi strateškega orožja START-1;
7. pozdravlja napoved predsednika ZDA, da bo nadaljeval z ratifikacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov; poziva Svet, naj pozitivno in proaktivno sodeluje v pripravah na naslednjo konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010 v tesnem sodelovanju z ZDA in Rusijo;
8. poudarja, da negotovost o naravi iranskega jedrskega programa ogroža sistem za neširjenje orožja in stabilnost v regiji in svetu; podpira cilj, da se v pogajanjih z Iranom poišče rešitev z uporabo dvojne strategije dialoga in sankcij v sodelovanju z drugimi članicami Varnostnega sveta in Mednarodno agencijo za atomsko energijo;
9. je zaskrbljen zaradi zadnjih jedrskih poskusov, ki jih je opravila Demokratična ljudska republika Koreja, in zaradi njene zavrnitve resolucije Združenih narodov št. 1887; kljub temu podpira pristop dvostranskega dialoga, za katerega so se odločile ZDA, v okviru šeststranskih pogajanj, katerega namen je razorožitev korejskega polotoka;
10. ponavlja, da je pomembno, da obe partnerici v duhu spoštovanja in preglednosti spodbujata usklajene pristope svojih politik do Irana, Iraka, Afganistana in Pakistana; poziva Evropsko unijo, Združene države Amerike, Nato in Organizacijo združenih narodov, naj pripravijo nov skupen strateški koncept, ki bo celostno povezoval mednarodno sodelovanje, ter vse sosednje države poziva k sodelovanju pri teh prizadevanjih, da bi dosegli stabilizacijo regije;
11. meni, da prvo srečanje med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Mahmudom Abasom 23. septembra 2009, ki ga je priredil ameriški predsednik Barack Obama, ni izpolnilo pričakovanj; ponovno potrjuje, da je uspešnost mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu ena najpomembnejših prednostnih nalog EU in ZDA, ter ju poziva, naj skupaj spodbujata dejavni poseg kvarteta v iskanje skupne osnove za miroljubno rešitev s ciljem oblikovanja dveh držav z neodvisno, ohranitve zmožno palestinsko državo;
12. upa, da bosta obe strani na vrhu dosegli sporazum o tem, da mora uspešen zaključek kroga pogajanj iz Dohe vključevati ukrepe, ki bodo preprečevali nihanje cen kmetijskih proizvodov in pomanjkanje hrane; voditelje poziva, naj ne pozabijo, kaj je končni razvojni cilj tega kroga pogajanj, in spoštujejo svojo obveznost, da bodo porabili 0,7% BDP za razvojno sodelovanje; poudarja, da je treba upoštevati nedavne reforme skupne kmetijske politike, in upa, da bodo podobne spremembe vključene v ameriški zakon o kmetijstvu; opozarja na razvoj dogodkov pri vprašanjih, ki so bila prej sporna, na primer hormonsko predelanega govejega mesa, piščancev, razkuženih s klorom, in dovoljenj za nekatere gensko spremenjene proizvode; je prepričan, da je mogoče s stalnim dialogom rešiti vprašanja, ki vplivajo na vzajemno trgovino s kmetijskimi proizvodi, preden se rešitev spora poišče pri organih Svetovne trgovinske organizacije;
13. je seznanjen z zamislijo o ustanovitvi čezatlantskega sveta za energijo; močno poudarja, da bi se moral ta ukvarjati le s tistimi vidiki tega vprašanja, ki so nedvomno zunanje- in varnostnopolitični, in bi v prihodnje moral biti vključen v čezatlantski politični svet, čezatlantski ekonomski svet pa bi se moral ukvarjati s splošno energetsko politiko;
14. opozarja, da člen 4 sporazuma med EU in ZDA o pravni pomoči v okviru čezatlantskih odnosov, ki bo začel veljati 1. januarja 2010, določa, da se dostop do ciljnih finančnih podatkov omogoči na zahtevo nacionalnih državnih oblasti; meni tudi, da bi to lahka bila boljša pravna podlaga za prenos podatkov združenja SWIFT kot pa predlagani začasni sporazum; ugotavlja, da bo moral novi sporazum, ki je bil sklenjen brez poseganja v postopek, določen z Lizbonsko pogodbo, zagotoviti polno sodelovanje Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, ter izpolniti pogoje iz tretjega odstavka resolucije EP s 17. septembra 2009;
15. pozdravlja nedavno razširitev programa za odpravo vizumov na nadaljnjih sedem držav članic EU; vendar poziva ZDA, naj odpravijo vizumski režim za preostale države članice in naj vse državljane EU obravnavajo enako, na osnovi popolne vzajemnosti; je zaskrbljen zaradi načrtovane uvedbe upravnih taks za izdajo dovoljenja elektronskega sistema za odobritev potovanj in o izmenjavi podatkov državljanom EU ter poziva Komisijo, naj to obravnava kot prednostno zadevo z administracijo ZDA;
16. poziva ZDA, naj omogočijo polno in učinkovito izvajanje prvostopenjskega sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA ter njunega sporazuma o letalski varnosti; opozarja Komisijo in organe oblasti ZDA, da bi lahko nekatere države članice odstopile od prvostopenjskega sporazuma, če sklenitev sporazuma na drugi stopnji ne bi uspela; poziva ZDA, naj se izogibajo ukrepom, ki delujejo proti okrepljenemu sodelovanju, kot so bili tisti o tujih letalskih servisih, izvzetjih od protimonopolnih pravil in državljanstvu letalskih prevoznikov, omenjenih v resoluciji št. 915 ameriškega kongresa;
Zasedanje in okrepitev čezatlantskega ekonomskega sveta
17. poudarja, da je tesnejše čezatlantsko partnerstvo z namenom dokončnega oblikovanja čezatlantskega trga do leta 2015, osnovanega na načelu socialnega tržnega gospodarstva, nepogrešljiv instrument za oblikovanje globalizacije in reševanje svetovne gospodarske in socialne krize; poudarja, da so številne t.i. necarinske ovire za trgovanje in naložbe, ki naj bi jih čezatlantski ekonomski svet odstranil, plod premišljenega dela zakonodajnih teles za pospeševanje socialnih, zdravstvenih, kulturnih ali okoljevarstvenih ciljev, zato ne smejo biti umaknjene brez ustreznega zakonodajnega akta;
18. zahteva, da Komisija določi natančen časovni načrt za obstoječe prepreke pri doseganju tega cilja; opozarja na raziskavo, ki jo je EP odobril in financiral v svojem proračunu za leto 2007; želi vedeti, zakaj Komisija doslej še ni objavila nobenega teh dokumentov, čeprav jo je k temu večkrat pozval; določa 15. november 2009 kot skrajni rok za njihovo objavo;
19. meni, da je mogoče v čezatlantskem ekonomskem svetu obravnavati čezatlantsko sodelovanje pri energetski učinkovitosti in tehnologiji (vključno z „zeleno energijo”) ter na področjih, ki urejajo energetiko; vztraja, da bi moralo biti čezatlantsko sodelovanje pri zanesljivi oskrbi z energijo eno osrednjih vprašanj, ki bi se redno obravnavala v čezatlantskem političnem svetu, katerega ustanovitev je predlagal v resoluciji z dne 26. marca 2009;
20. meni, da mora čezatlantsko sodelovanje postati bolj odgovorno, pregledno in predvidljivo, ter da je treba urnike srečanj, dnevne rede, časovne načrte in poročila o napredku redno in nemudoma objavljati na spletni strani; predlaga organizacijo letne razprave o napredku pri vprašanjih, ki jih obravnava čezatlantski ekonomski svet, ter o sestavi sveta;
21. kljub temu meni, da čezatlantski ekonomski svet ne bi smel zanemarjati vpliva, ki so ga imeli tozadevni ukrepi vlad glede standardov zasebnosti in varstva podatkov, biometrične specifikacije, varnost zračnega prometa, potovalna dokumentacija in izmenjava podatkov o potnikih na trgovinske dejavnosti;
Vloga čezatlantskega dialoga zakonodajalcev in čezatlantskega ekonomskega sveta
22. ponovno poziva vodstvi EU in ZDA ter sopredsednika čezatlantskega ekonomskega sveta, naj upoštevajo ključno vlogo zakonodajalcev za uspeh čezatlantskega ekonomskega sveta; poziva jih, naj predstavnike čezatlantskega dialoga zakonodajalcev polno in neposredno vključijo v čezatlantski ekonomski svet, saj so zakonodajalci skupaj z ustrezno izvršilno oblastjo odgovorni za izvajanje in nadzor številnih odločitev sveta;
23. meni, da je bistveno zagotoviti, da se večina primernih članov Ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta vključi v dialog zakonodajalcev in proces čezatlantskega ekonomskega sveta, da se prepreči nehoten vpliv zakonodaje na čezatlantsko trgovino in naložbe; upa, da bo novi sporazum lahko nadgradil sedanji čezatlantski dialog zakonodajalcev v čezatlantsko medparlamentarno skupščino v skladu s priporočili iz njegove resoluciji z dne 26. marca 2009;
Čezatlantski ekonomski svet ter gospodarska in finančna kriza
24. poudarja vlogo čezatlantskega ekonomskega sveta pri spodbujanju in zagotavljanju usklajenega zakonodajnega odziva ZDA in EU na krize, zlasti glede alternativnih naložbenih skladov, infrastrukture finančnega trga (zlasti zunajborznega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti), kapitalskih zahtev, davčnih oaz in čezmejnega reševanja nesolventnosti; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj preuči usklajenost in najboljšo prakso plačne politike finančnih institucij in zagotovi, da bodo plače temeljile na dolgotrajnih rezultatih, kar bo zmanjšalo izpostavljenost tveganjem;
25. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj vztraja, da bodo organi oblasti ZDA pri izvajanju okvira drugega baselskega sporazuma upoštevali spremembe direktiv EU o kapitalskih zahtevah; pozdravlja predlog organov oblasti ZDA o ureditvi vseh izvedenih finančnih instrumentov in njihova prizadevanja za osrednjo klirinško ustanovo za kompleksne strukturirane proizvode ter poziva čezatlantski ekonomski svet, naj preuči, kako spodbujati usklajen pristop k obravnavi naložb ter enakovrednost podjetij in infrastrukture;
26. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da bodo organi ZDA v izogib regulativni arbitraži pri urejanju takih nosilcev upoštevale ureditev EU v zvezi z upravitelji alternativnih investicijskih skladov (direktivo o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov);
27. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj obravnava vprašanje institucij, ki so prevelike, da bi propadle, ter podpira predloge načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih skupine G20 za ohranitev sistemsko pomembnih čezmejnih institucij; meni, da bi za sistemsko pomembne finančne institucije lahko veljale strožje zahteve po razkritju, na primer omejitve poslovne zaupnosti, tako kot lahko prevladujoče družbe spadajo v okvir konkurenčne politike EU;
28. podpira poziv skupine G20, da se pospeši zbliževanje računovodskih standardov; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj pozove ameriški odbor za računovodske standarde in odbor za mednarodne računovodske standarde, da določita enotno zbirko kakovostnih globalnih računovodskih standardov in do junija 2011 zaključita svoj projekt zbliževanja; poudarja, da mora odbor za mednarodne računovodske standarde nadaljevati svoje reforme upravljanja;
29. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj vztraja, da morajo ameriške oblasti spoštovati svoj načrt, ki od domačih uporabnikov v ZDA zahteva, da uporabljajo mednarodne standarde računovodskega poročanja; ponovno zahteva, naj Komisija za vrednostne papirje priznava mednarodne standarde računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija, dokler teh standardov ne bodo sprejele ZDA; dokler ne bo sprejeta odločitev, da morajo uporabniki v ZDA uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja, ti veljajo za enakovredne splošno sprejetim računovodskim načelom ZDA; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja razvoj poročanja za večnacionalne skupine po posameznih državah;
30. upa, da bo čezatlantski ekonomski svet terjal spremembe v zavarovalniškem nadzoru ZDA, ki bi EU omogočil, da priznava enakovrednost zavarovalniškega nadzornega režima ZDA po pogojih iz Direktive o solventnosti II; meni, da bi pobuda o ustanovitvi nacionalnega urada za zavarovanje izboljšala sodelovanje med EU in ZDA; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da se bodo ameriške oblasti približale zavarovalniškemu nadzoru na zvezni ravni, po potrebi tako, da bodo davčne in druge zadeve ločile od izključno nadzornega vidika;
31. pozdravlja razširitev svetovnega foruma o preglednosti in izmenjavi informacij in meni, da je dogovor vseh 87 sodelujočih držav, da bodo sprejele standard za izmenjavo davčnih podatkov Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, zelo obetaven; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj zagotovi, da bodo EU in ZDA pokazale skupno vodilno vlogo, ki jo imajo v svetu, tako da bodo do marca 2010 zagotovile potrebne spodbude, tudi sankcije; poziva jih tudi, naj hitro, z vsemi stranmi, izvedejo program medsebojnega pregleda, namenjenega oceni napredka; poudarja, da mora biti samodejna izmenjava informacij standardna v vseh mednarodnih davčnih zadevah;
32. meni, da lahko družbeno odgovornost podjetij obravnavamo kot poslovni model, ki zahteva samoreguliranje; meni, da bo izmenjava najboljše prakse s področja družbene odgovornosti podjetij med ZDA in EU pomembno vplivala na odnos podjetij do njihove družbene odgovornosti ter na njihova prizadevanja pri reševanju socialnih in okoljskih vprašanjih; meni, da je treba pri regulativnem sodelovanju upoštevati okrepitev regulativnega okvira EU v zvezi z direktivo o kapitalskih zahtevah, zlasti politiko nagrajevanja v sektorju finančnih storitev;
Čezatlantski ekonomski svet in intelektualna lastnina
33. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj na prihodnjem srečanju spodbudi strateško čezatlantsko sodelovanje o varovanju intelektualne lastnine, pri tem pa v celoti spoštuje temeljne in državljanske pravice državljanov; poudarja, da širitev tehnologije ne sme izkriviti sistema varovanja intelektualne lastnine, ki omogoča sprejemanje finančnih in gospodarskih tveganj v postopku inovacije;
34. spominja čezatlantski ekonomski svet, da je informacijska družba osnovni steber čezatlantskega gospodarskega prostora, ki temelji na dostopu do znanja in na novem modelu varstva in izmenjave digitalnih vsebin ob upoštevanju sorazmernosti;
Čezatlantski ekonomski svet in varstvo potrošnikov
35. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja skupne akcije za zagotovljanje, da tretje države, zlasti Kitajska, povišajo svoje proizvodne standarde tako, da bodo v skladu z varnostnimi zahtevami EU in ZDA, zlasti kar zadeva igrače, ter naj zagotovi strogo izvrševanje predpisov o varnosti izdelkov, zlasti igrač, na obeh straneh Atlantika, prav tako pa naj zagotovi strožjo nacionalno inšpekcijo;
36. poziva Komisijo, naj v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta razvije močnejše in učinkovitejše mehanizme za čezmejno sodelovanje na področju zagotavljanja spoštovanja predpisov, z namenom povezati sistem opozarjanja na potrošniške izdelke, ki predstavljajo resno grožnjo za potrošnike (RAPEX) s sistemom opozarjanja odbora ZDA za varnost potrošniških izdelkov, ter povezati dejavnosti mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov z dejavnostmi organov ZDA;
37. predlaga, naj čezatlantski ekonomski svet podpre sprejetje zavezujočega instrumenta sodelovanja, ki bi usmerjal in omogočal izmenjavo informacij o varnosti izdelkov ter razvoj skupnega programa ukrepov za sodelovanje;
38. poziva Komisijo, naj zaradi bližnjega srečanja čezatlantskega ekonomskega sveta in vrha EU-ZDA pospeši močno zakasnelo izdelavo dvostranskega sporazuma o okrepljenem sodelovanju, ki bi vključeval tudi ZDA, ter svoje izvršilne dejavnosti v okviru uredbe EU o sodelovanju na področju varstva potrošnikov ter zakona ZDA o spletni varnosti;
39. poziva Komisijo, naj sodeluje s svojimi partnerji v ZDA, da bo omogočila čezatlantskemu ekonomskemu svetu, da bo preučil možnosti za povečanje varnosti potrošnikov ob spoštovanju digitalnih pravic potrošnikov, pa tudi za sodelovanje na področju predpisov o blagu z napako;
Dvostranska trgovina - carinske zadeve, nadzor trga in varnost trgovanja
40. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbudi krepitev sodelovanja med carinskimi organi in organi za nadzor trga EU in ZDA, da nevarni proizvodi, zlasti nevarne igrače, ne bi dosegli potrošnika;
41. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj izrazi skrb EU glede enostranskega zakonodajnega ukrepa ZDA v zvezi s 100-odstotnim pregledom tovornih ladijskih zabojnikov, namenjenih v ZDA, ki ga je sprejel ameriški kongres; meni, da bi čezatlantski ekonomski svet v Bruslju in Washingtonu lahko organiziral seminarje o vprašanju 100-odstotnega pregleda, da bi se omogočila globlje razumevanje med zakonodajalci ZDA in EU ter hitra rešitev te težave, ki bo sprejemljiva za obe strani; poziva Komisijo, naj za bližnje srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta oceni morebitne stroške tega ukrepa za poslovanje in gospodarstvo EU, pa tudi morebitni vpliv na carinske postopke;
42. je odločen, da bo še nadalje pozival zakonodajalca ZDA, in poziva Komisijo, naj enako stori v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta, naj ponovno preuči obveznost 100-odstotnega pregleda zabojnikov, in naj razvije sodelovanje z ZDA, ki bo temeljilo na upravljanju tveganja, vključno z vzajemnim priznavanjem programov o trgovinskem partnerstvu med EU in ZDA, v skladu s standardi okvira SAFE Mednarodne carinske organizacije;
Vzajemno priznavanje in standardizacija
43. poziva Komisijo, naj si zaradi bližajočega se srečanja čezatlantskega ekonomskega sveta prizadeva za formalno sprejetje postopkov za vzajemno priznavanje izjav o skladnosti za izdelke, za katere je obvezno, da testiranje opravi še tretja oseba, zlasti za opremo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in električno opremo, vztraja pa naj pri vzajemnem priznavanju zakonitih merskih enot, še zlasti pri sprejemanju zgolj metričnega označevanja izdelkov EU, ki se prodajajo v Združenih državah, ter naj z oblastmi ZDA preuči standardizacijo in jo mednarodno usklajuje;
Okoljska vprašanja in vprašanja javnega zdravja
44. meni, da je dialog v čezatlantskem ekonomskem svetu o novih živilih in uporabi novih tehnologij pri proizvodnji hrane izjemnega pomena; izpostavlja zaskrbljenost glede kloniranja pri vzreji živali;
45. pozdravlja dejstvo, da je ameriška administracija priznala potrebo po spremembi svojega zakona o nadzoru nevarnih snovi; poziva EU in ZDA, naj sodelujeta pri oblikovanju regulativnega sistema v ZDA, ki bo vzpostavil približno tako raven zaščite, ki bo primerljiva z REACH;
Energija, industrija in znanost
46. poziva k sodelovanju znotraj čezatlantskega ekonomskega sveta o vseh zadevah, ki vplivajo na regulativno okolje za industrijske panoge, pri odločanju o zakonodaji s čezatlantskim vplivom pa naj se upošteva pristop EU "Najprej pomisli na male – akt za mala podjetja";
47. spodbuja čezatlantski ekonomski svet, naj razvije sodelovanje v smeri skupne energetske strategije, ki bo spodbujala diverzifikacijo in podpirala ekološko učinkovito gospodarstvo, da bi povečali varnost oskrbe; spodbuja ga tudi, naj pomaga pri približevanju trajnostnih meril za biogoriva;
48. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja sodelovanje na področju raziskav, kako bi bolje izkoristili možnosti, ki jih ponuja razširjeni sporazum o znanosti in tehnologiji med EU in ZDA;
Mednarodna trgovina
49. meni, da je dostop do trga v tretjih državah skupna skrb in skupni interes EU in ZDA; je prepričan, da ima lahko čezatlantski ekonomski svet pomembno vlogo pri spodbujanju skupnega pristopa EU in ZDA v njunih trgovinskih odnosih s tretjimi državami; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj deluje v smeri bolj skupnega pristopa EU in ZDA k novim sporazumom o prosti trgovini, z namenom uskladitve takih sporazumov;
50. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj obravnava pravni okvir in tehnološke standarde, da se popravijo nejasni pravni pogoji in da se v zvezi s tem obravnavajo vprašanja pogodb, carin in pravne varnosti v ZDA;
Pravosodno in policijsko sodelovanje ter vizumi
51. pričakuje, da bo na ministrskem srečanju EU–ZDA, ki bo 28. oktobra 2009 v Washingtonu, sprejeta skupna deklaracija o policijskem in pravosodnem sodelovanju, zlasti na področju kibernetske varnosti;
52. opozarja na svojo odločenost za boj proti terorizmu in svoje trdno prepričanje, da je treba doseči pravo ravnovesje med varnostnimi ukrepi in varstvom državljanskih svoboščin in temeljnih pravic ter hkrati zagotoviti kar največje spoštovanje zasebnosti in varstva podatkov; ponovno poudarja, da sta nujnost in sorazmernost bistveni načeli, brez katerih boj proti terorizmu ne more biti učinkovit;
53. meni, da je za tesno sodelovanje med EU in ZDA pri zadevah, povezanih s pravico, svobodo in varnostjo, potreben trden pravni in politični okvir ter da je močnejše partnerstvo, ki bi vključevalo parlamentarno in demokratično dimenzijo, bistveno, da bi se lahko učinkovito spoprijeli s skupnimi izzivi, kot so boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ob upoštevanju temeljnih pravic in pravne države, pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja, upravljanja migracij in varovanja pravice do azila, ter spodbujanja potovanj brez vizumov med območjema za vse dobronamerne državljane;
54. v zvezi s tem opozarja, da Evropska unija temelji na načelih pravne države in da je treba pri vseh prenosih evropskih osebnih podatkov tretjim državam iz varnostnih razlogov spoštovati postopkovna jamstva in pravico do obrambe ter zagotoviti skladnost z zakonodajo o varstvu podatkov na nacionalni in evropski ravni;
55. opozarja, da se EU in ZDA pogajata o sklenitvi vmesnega sporazuma za prenos teh podatkov, ki bi veljal za vmesno obdobje na podlagi klavzule o časovni omejitvi veljavnosti, ki ne presega 12 mesecev; opozarja tudi, da bo moral novi sporazum, ki bo sklenjen brez poseganja v postopek, določen z Lizbonsko pogodbo, v polni meri vključevati Evropski parlament in nacionalne parlamente, zagotovljeni pa bodo morali biti tudi pogoji iz tretjega odstavka resolucije Parlamenta z dne 17. septembra 2009;
****
56. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, kongresu ZDA, sopredsedujočim čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, sopredsedujočim čezatlantskemu ekonomskemu svetu in njegovemu sekretariatu.