PREDLOG RESOLUCIJE o pripravah na srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta in vrh EU-ZDA (2. in 3. november 2009)

19.10.2009

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Helmut Scholz, Willy Meyer, Marie-Christine Vergiat, Patrick Le Hyaric v imenu skupine GUE/NGL

B7‑0112/2009

Resolucija Evropskega parlamenta o pripravah na srečanje čezatlantskega ekonomskega sveta in vrh EU-ZDA (2. in 3. november 2009)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker prebivalci Evrope od nove administracije predsednika Baracka Obame pričakujejo korenito spremembo politike; ker je predsednik Obama napravil pomembne simbolične korake, katerih namen je bil, opozoriti svet, da bo prišlo do te spremembe zunanje politike,

B.  ker navkljub pozitivnemu razvoju velike težave ostajajo, na primer:  

Ø vojna v Afganistanu se nadaljuje in zaradi nje umirajo tisoči civilistov, država pa je katastrofalno destabilizirana; ker se s politiko zavezništva Nato, ki je pretežno vojaška, ni rešila nobena od težav te države;

Ø ZDA še naprej pošiljajo svoje vojaške sile po vsem svetu;

Ø čeprav je predsednik Obama drugi dan po prevzemu funkcije izdal ukaz za zaprtje zapora Guantanamo v roku enega leta, so politične, pravne in diplomatske ovire zaustavile napredek v smeri tega cilja;

Ø ker še vedno obstajajo prostori za pridržanje, s katerimi upravljajo ZDA, v tretjih državah, na primer v Afganistanu (Bagram);

Ø ZDA so v svoji strategiji boja proti terorizmu uporabile prodorne instrumente za spremljanje občutljivih podatkov o evropskih državljanih in za nadzor bančnih podatkov preko omrežja Združenja za svetovne finančne telekomunikacije med bankami (SWIFT), s temi dejanji pa utegnejo biti ogrožene temeljne pravice in svoboščine evropskih državljanov;

Ø ZDA niso ratificirale statuta mednarodnega kazenskega sodišča in z dvostranskimi sporazumi še naprej preprečujejo, da bi njeni državljani pred tem sodiščem odgovarjali za nezakonita dejanja;

Ø  smrtna kazen je še vedno v veljavi v 38 zveznih državah in na zvezni ravni v ZDA;

Ø  nova administracija ni ukinila sankcij proti Kubi,

C. ker se je svet znašel v resni in globoki recesiji, ki se je začela v ZDA, svoje korenine pa ima v skupnem prepričanju političnih in poslovnih voditeljev ter vodilnih ekonomistov na obeh straneh Atlantika, da „prosti trg najbolje ve“ ter da prosto delovanje tržnih sil zagotavlja učinkovito in uspešno razporejanje virov,

D. ker se zaradi zloma finančnega sistema realno gospodarstvo po vsem svetu, tudi v ZDA, sooča s težavami, kot so ukinitve številnih delovnih mest, poslabšanje življenjskega standarda, ljudje, ki izgubljajo domove, in izredni pritiski na pokojninske sisteme in sisteme socialne varnosti; ker ZDA, EU in državam članicam skupine G20 ni uspelo doseči cilja, ki so si ga same zadale na prvem vrhunskem srečanju skupine G20, ko so se zavezale, da bodo sprejele takojšnje odločne ukrepe za uvedbo pravil „nove gospodarske ureditve“,

E.  ker je bila naraščajoča nesorazmernost pri razporeditvi dohodka in bogastva (naraščanje dobička in bogastva, strmo padanje deleža dela v nacionalnem dohodku) v zadnjih 30 letih, zlasti v ZDA in v Evropski uniji, glavna gonilna sila velikanske rasti naložb na finančnih trgih in prenapihnjenih cen premoženja, ker so se neoliberalne politike liberalizacije finančnih trgov in kratkoročne usmeritve povečevanja vrednosti delnic za vsako ceno izkazale kot popolnoma zgrešene,

1.  poziva Svet in Komisijo, naj izkoristita zagon za konceptualno prenovo čezatlantskih odnosov, da bi:

a.  se razpravljalo o trajnostnih pristopih za končanje kriznih razmer na svetu, ki bi nadomestili koncept vojaške supersile;

b.  prišlo do soočenja z nujno potrebno korenito reformo politike za odzivanje na sistemske vzroke gospodarske in finančne krize, in da bi se takoj sprejeli odločni ukrepi za oblikovanje pravil za „novo gospodarsko ureditev“;

c.  vztrajala, da se boja proti terorizmu ne more izvajati s kršenjem mednarodnega prava in na račun uveljavljenih, osnovnih in skupnih vrednot, kot so spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravna država in ustrezne ženevske konvencije;

d.  skupaj s partnerji iz ZDA razpravljala o načinih, kako zavezo multilateralizmu na obeh straneh izvajati v praksi, in še posebej o krepitvi mednarodnega sodelovanja v okviru Združenih narodov;

2.  meni, da bi bilo zato lahko koristno okrepiti politični parlamentarni dialog med EU in ZDA; zahteva, naj Komisija posveti več pozornosti odnosom v civilni družbi in se manj osredotoča na poslovni dialog;

Mednarodna vprašanja

3.  poudarja, da je nujno potrebna poštena ocena sedanje vojaške strategije in strategije za civilno obnovo v Afganistanu; sklepa, da je potrebna večja sprememba strategije, saj bodo mir, varnost in razvoj prevladali le, če se pretrga začaran krog nasilja, če prevladujoč vojaški pristop k težavam nadomestijo okrepljena civilna prizadevanja za obnovo in če se posledično obnovi zaupanje afganistanskega prebivalstva; poziva, naj se čete Nata umaknejo iz države;

4.  ugotavlja, da je proces na Bližnjem vzhodu zastal, navkljub svežim prizadevanjem administracije predsednika Obame; čezatlantske partnerje poziva, naj okrepijo svoja prizadevanja; vztraja, da naj bo razvoj odnosov čezatlantskih partnerjev z Izraelom močno pogojen s spoštovanjem človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prav, koncem humanitarne krize v Gazi in na zasedenih palestinskih ozemljih ter z dejansko zavezo celoviti mirovni rešitvi;

5.  izraža veliko zaskrbljenost nad usodo in varnostjo 1,5 milijona Palestincev, ki so ujeti v območju Gaze in nimajo možnosti, da bi ga zapustili; poziva čezatlantske partnerje, naj v svojih odnosih z Izraelom vztrajajo, da izraelske oblasti – z odprtjem prehoda in odpravo blokade – dovolijo, da se območje Gaze oskrbuje s hrano, nujno medicinsko pomočjo in gorivom;

6.  ozdravlja pobudo predsednika Obame za resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov 7-1887(2009) o neširjenju jedrskega orožja in jedrski razorožitvi ter odločitev, da se opusti zamisel o postavitvi protiraketnega sistema v državah članicah EU; poziva čezatlantske partnerje, naj na srečanju razpravljajo o tem, kako izvajati to resolucijo;

7.  poziva Evropsko unijo in ZDA, naj si prizadevajo zagotoviti oživitev nadzora nad orožjem z večstranskimi pogajanji v okviru sistema Združenih narodov in na dvostranski ravni; ponovno poziva ZDA, naj

Ø nehajo razvijati nove generacije jedrskega orožja za uporabo na bojiščih;

Ø ratificirajo pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov;

Ø ratificirajo ottavsko konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju;

Ø nehajo nasprotovati protokolu o izpolnjevanju obveznosti, priloženem Konvenciji Združenih narodov o biološkem in toksičnem orožju;

Ø prispevajo h krepitvi ureditve iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in sicer z doslednim izvajanjem vseh obveznosti iz te pogodbe, zlasti njenega člena 2;

Ø dajo nov zagon izvajanju konvencije o kemičnem orožju in krepitvi njene organizacije;

Človekove pravice in temeljne svoboščine

8.  poziva predsednika Obamo, naj uresniči svojo obljubo, da bo center za pridržanje v Guantanamu zaprt pred koncem leta 2009; poziva administracijo predsednika Obame, naj preneha z vsemi izrednimi aretacijami in izročitvami; poziva Svet in Komisijo, naj pri posvetovanjih z administracijo predsednika Obame obravnavata razmere v prostorih za pridržanje, s katerimi upravljajo ZDA v Afganistanu (Bagram), ter naj vztrajata pri njihovem zaprtju;

9.  ponovno zahteva, naj ZDA ukinejo smrtno kazen na zvezni ravni in na ravni zveznih držav;

10. ponovno opozarja, da je zelo zaskrbljen zaradi kršenja varstva podatkov evropskih državljanov v obliki mednarodnega sporazuma z Združenimi državami, na podlagi členov 24 in 38 Pogodbe o Evropski uniji, da se programu ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP), še naprej posredujejo podatki združenja SWIFT; v zvezi s tem opominja, da Evropska unija temelji na načelih pravne države in da je treba pri vseh prenosih evropskih osebnih podatkov tretjim državam iz varnostnih razlogov spoštovati postopkovna jamstva in pravico do obrambe ter zagotoviti skladnost z zakonodajo o varstvu podatkov na nacionalni in evropski ravni;

11. opozarja, da člen 4 sporazuma med EU in ZDA o pravni pomoči v okviru čezatlantskih odnosov, ki bo začel veljati 1. januarja 2010, določa, da se dostop do ciljnih finančnih podatkov omogoči na zahtevo nacionalnih državnih oblasti, ter da bi to lahka bila boljša pravna podlaga za prenos podatkov združenja SWIFT kot pa predlagani začasni sporazum;

12. pozdravlja nedavno razširitev programa za odpravo vizumov na nadaljnjih sedem držav članic EU; vseeno poziva ZDA, naj odpravijo vizumski režim za preostale države članice in naj vse državljane EU obravnavajo enako, na osnovi popolne vzajemnosti; je zaskrbljen zaradi načrtovane uvedbe upravnih taks za izdajo dovoljenja v elektronskem sistemu za odobritev potovanj (ESTA) državljanom EU in prosi Komisijo, naj z administracijo ZDA to obravnava prednostno;

Gospodarska vprašanja

13. meni, da niti novo čezatlantsko gospodarsko partnerstvo niti območje proste trgovine z ZDA ne moreta biti cilj za Evropsko unijo pri njenih odnosih z ZDA; meni, da mora EU poskrbeti za bolj raznolike gospodarske odnose, ohraniti svoje politike na področjih, kot sta javno zdravstvo in okolje, ter okrepiti gospodarske odnose z drugimi svetovnimi regijami;

14. podpira pobudo voditeljev držav G-20 za jasno opredeljena izplačila nagrad bankirjem in omejitev pretiranih plač; poudarja, da morajo ZDA, pa tudi države članice EU, nujno prevzeti vodilno vlogo, in sicer z omejevanjem višine nagrad za bankirje, ki so že tako dobro plačani;

15. pozdravlja dogovor skupine G-20, da bi morala za banke veljati obveznost, da zadržijo določen delež posojil, ki jih preoblikujejo in prodajo kot s premoženjem zavarovane vrednostne papirje; vseeno odločno kritizira dejstvo, da bo kapital, ki ga bodo banke obdržale kot zavarovanje, najverjetneje samo podvojen in da se bodo nova pravila začela uporabljati šele konec naslednjega leta; šteje za obžalovanja vredno, da administracija ZDA in vlade držav članic EU želijo, da baselski odbor do konca leta pripravi osnutek pravil zgolj za „minimalni svetovni likvidnostni standard“;

16. meni, da ZDA in Evropska unija, kot regiji, v katerih so najpomembnejša svetovna finančna središča, potrebujeta skupen pristop za boj proti finančni in gospodarski krizi, in vztraja, da je le tako mogoče preprečiti regulativno arbitražo, ki omogoča finančnemu sektorju na eni strani Atlantika, da svojo vlado naščuva proti administraciji na drugi strani Atlantika;

17. meni, da se mora finančni sektor vrniti k svoji prvotni vlogi in delovati predvsem in zlasti v interesu javnosti, se sprijazniti z nižjimi donosi in sprejeti sisteme nagrajevanja, oblikovane za izogibanje tveganju in doseganje dolgoročnih ciljev, ne pa kratkoročnih dobičkov; poudarja, da je finančni sektor v industrializiranih državah, zlasti v ZDA in v nekaterih državah članicah EU, postal prevelik, da bi deloval v dobro družbe, in ga je treba zmanjšati na bolj zdrav obseg;

18. pozdravlja dejstvo, da ZDA in Evropska unija soglašata, da je treba nujno reformirati upravljanje mednarodnih finančnih institucij zaradi rastoče moči držav v razvoju; poudarja, da je prenos vsaj petih odstotkov glasovalnih pravic v Mednarodnem denarnem skladu in treh odstotkov v Svetovni banki od držav, ki so bile doslej prekomerno zastopane, na tiste, ki so bile premalo zastopane, mogoče razumeti le kot prvi korak v pravo smer; spodbuja administracijo ZDA in vlade držav članic EU, naj prispevajo svoj delež k uspehu te reforme;

19. poziva Svet in Komisijo, naj s čezatlantskimi partnerji razpravljata o tem, kako napredovati pri vprašanju dostopa držav v razvoju do zdravil, ter naj odločno nasprotujeta pobudi ZDA, da v vse dvostranske sporazume z državami v razvoju vključi klavzule, s katerimi se te države odrekajo uporabi določbe sporazuma iz Dohe o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki jim dovoljuje proizvodnjo in uvoz generičnih zdravil, potrebnih za reševanje večjih težav javnega zdravja (AIDS, tuberkuloza itd.);

20. poziva Svet in Komisijo, naj razveljavita sporazum Blair House, ki omejuje proizvodnjo oljnic in stročnic, ki preprečuje njihovo pridelavo v EU ter jo sili k uvažanju kmetijskih energetskih virov, kot so sojina zrna in drugi pridelki, ki so pogosto genetsko spremenjeni;

21. meni, da je pravica do varne oskrbe s hrano in do varnega okolja v jedru številnih več trgovinskih sporov med EU in ZDA, na primer glede hormonsko predelanega mesa in genetsko spremenjenih pridelkov, ter poziva Svet in Komisijo, naj ukrepata v skladu z veljavno zakonodajo ES in za zaščito te zakonodaje;

22. meni, da morata EU in ZDA, ki sta z 38 % svetovne porabe glavna porabnika energije, prevzeti vodstvo in si skupaj prizadevati za razvoj alternativnih načinov pridobivanja energije; poudarja, da je treba razviti okoljsko trajnostne alternativne možnosti in zagotoviti zaščito gozdov po svetu;

Podnebne spremembe

23. pozdravlja spremenjeni pristop nove administracije ZDA k doseganju ambicioznih ciljev za omejevanje podnebnih sprememb; zaskrbljen pa je zaradi ocene veleposlanika Brutona, da senat ZDA ne more obravnavati vprašanja podnebnih sprememb pred naslednjim letom, ko bo konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah v Köbenhavnu končana in bodo delegati že odšli; poziva vrhunsko srečanje, naj si prizadeva za skupen pristop v korist podnebju na srečanju Združenih narodov v Köbenhavnu in naj podpre države v razvoju, še posebej pri njihovih prizadevanjih za omejitev podnebnih sprememb z vsemi razpoložljivimi ukrepi za usposabljanje in finančnimi ukrepi;

Drugo

24. ponovno opozarja, da sta Helms-Burtonov ekstrateritorialni zakon in trgovinski embargo proti Kubi nezakonita in da ju je treba umakniti; poziva Svet in Komisijo, naj med vrhom EU-ZDA opozorita na to vprašanje in si prizadevata za razveljavitev teh predpisov, po potrebi tudi z tudi z zoperstavljanjem ZDA v Svetovni trgovinski organizaciji;

25. izraža globoko zaskrbljenost zaradi neravnotežja v zakonodajnem dialogu z ZDA in vplivom tega neravnotežja na evropsko zakonodajo; meni, da mora postati delo v čezatlantskem ekonomskem svetu pregledno in odgovorno;

26. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic ter predsedniku in kongresu Združenih držav Amerike.