PREDLOG RESOLUCIJE o skupnem načrtovanju raziskav za boj proti nevrodegenerativnim boleznim, zlasti Alzheimerjevi bolezni
4.11.2009
v skladu s členom 115(5) poslovnika
Françoise Grossetête, Elena Oana Antonescu v imenu skupine PPE
Patrizia Toia v imenu skupine S&D
Jorgo Chatzimarkakis v imenu skupine ALDE
Philippe Lamberts v imenu skupine Verts/ALE
Giles Chichester v imenu skupine ECR
Marisa Matias, Nikolaos Chountis v imenu skupine GUE/NGL
B7‑0133/2009
Resolucija Evropskega parlamenta o skupnem načrtovanju raziskav za boj proti nevrodegenerativnim boleznim, zlasti Alzheimerjevi bolezni
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svetovnega poročila o Alzheimerjevi bolezni 2009, ki ga je 21. septembra na svetovni dan te bolezni objavilo mednarodno združenje Alzheimer's Disease International (ADI)[1],
– ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta o ukrepih za boj proti nevrodegenerativnim boleznim, zlasti Alzheimerjevi bolezni, s skupnim načrtovanjem raziskovalnih dejavnosti (KOM(2009) 379 konč.),
– ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,
A. ker nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, bistveno prispevajo k dolgotrajni umski in telesni nezmožnosti in za njimi boleha več kot 7 milijonov Evropejcev, katerih število se bo v prihodnjih desetletjih zaradi staranja prebivalstva verjetno še podvojilo,
B. ker trenutno ni zdravil za nevrodegenerativne bolezni, znanje o preprečevanju, zdravljenju in prepoznavanju rizičnih dejavnikov pa je zelo skopo,
C. ker so bili stroški obolelosti za demenco v državah EU 27 v letu 2005 ocenjeni na 130 milijard evrov ali približno 21 tisoč evrov na leto na obolelega za demenco (ta povprečna vrednost obsega neposredne stroške in stroške neformalne nege);
D. ker se Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen ter sorodne oblike demence preučujejo z velikega števila vidikov in na različnih področjih raziskav, zaradi česar lahko pride do nadaljnje razdrobljenosti raziskovalnih dejavnosti;
E. ker si za raziskave na tem področju prizadevajo predvsem države članice, medtem ko je raven meddržavnega usklajevanja razmeroma nizka, kar vodi v razdrobljenost in omejeno izmenjavo znanja in najboljše prakse med državami članicami,
1. pozdravlja predlagani pilotni projekt skupnega načrtovanja raziskav na tem področju; meni, da bi bil instrument skupnega načrtovanja zelo koristen pri zmanjševanju razdrobljenosti raziskovalnih prizadevanj, saj bi privedel do nastanka kritične mase izkušenj, znanja in finančnih sredstev;
2. meni, da so nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, eden največjih evropskih izzivov v zvezi z duševnim zdravjem, in je prepričan, da je treba v boju proti njima sprejeti dvojni izziv, saj je treba zagotoviti dnevno nego za vse večje število bolnikov, hkrati pa zajamčiti več sredstev, da bi se njihovo število v prihodnosti zmanjševalo; zato podpira priporočilo Sveta;
3. poudarja, da je glede na staranje evropskega prebivalstva in tudi zaradi zagotavljanja zdržnosti nacionalnih zdravstvenih sistemov v prihodnje nujno okrepiti prizadevanja za obvladovanje učinkov nevrogenerativnih, zlasti Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, na družbeni in javnozdravstveni ravni;
4. spodbuja vse države članice, naj se aktivno vključijo v opredelitev, oblikovanje in izvajanje skupnega raziskovalnega načrta na področju nevrodegenerativnih bolezni;
5. poziva države članice, naj izboljšajo epidemiološke podatke o Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah demence zlasti v asimptomatski fazi in pred nastopom nezmožnosti;
6. poudarja pomen večdisciplinarnega pristopa k raziskovanju na tem področju, ki bi obsegal diagnozo, zdravljenje, preprečevanje in socialne raziskave počutja bolnikov ter njihovih družin in negovalcev; meni, da so testi za zgodnje odkrivanje bolezni, raziskovanje dejavnikov tveganja (kot je okolje) ter merila za zgodnjo diagnostiko bistvenega pomena; zato ocenjuje, da ima izvedba obsežnih epidemioloških in kliničnih raziskav z mednarodnim sodelovanjem neizpodbitno dodano vrednost;
7. meni, da bi se morali raziskovalni programi osredotočati predvsem na preprečevanje, biološke kazalce (vključno z genetskimi predpostavkami), slikovne diagnostične metode, metode zgodnje diagnostike na osnovi večdisciplinarnega pristopa, standardizacijo meril in diagnostičnih orodij ter vzpostavitev obširnih baz podatkov, ki bi se lahko uporabljale za raziskave prebivalstva, strategije zdravljenja in klinične raziskave novih kemičnih in bioloških substanc, cepiv ali tehnologij;
8. poudarja, da je treba raziskati povezave med staranjem in demenco ter demenco in depresijo pri starejših osebah; poleg tega spodbuja države članice, naj pospešujejo raziskovalne programe, ki pripisujejo velik pomen bolnikovi izbiri in obetom;
9. spodbuja Svet, naj se pri uvedbi tega pilotskega projekta opre na obstoječe strukture in prepreči vzpostavljanje novih birokratskih struktur ter naj po možnosti sodeluje z industrijo, da izkoristi vsa razpoložljiva sredstva in izkušnje, pri tem pa ohrani svojo neodvisnost in avtonomnost;
10. spodbuja Komisijo in Svet, naj vključita težave z demenco v vse obstoječe in prihodnje pobude Evropske unije v zvezi s preprečevanjem bolezni, zlasti z zgodnjo diagnostiko, kardiovaskularnim zdravjem in fizično aktivnostjo;
11. meni, da bi morala Komisija sprejeti priporočilo, s katerim bi države članice pozvala, naj javnost obveščajo o spremembah življenjskega sloga, s katerimi je mogoče zadržati in preprečiti nastop nevrodegenerativnih, zlasti pa Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, ter naj spodbujajo življenjski slog, ki bi podpiral umsko zdravje;
12. predlaga, naj Svet in Komisija pretehtata proglasitev evropskega leta možganov, da se poveča osveščenost o boleznih tega organa, povezanih s staranjem, in ukrepih za njihovo preprečevanje;
13. poziva Svet, naj v pilotni projekt skupnega načrtovanja raziskav na tem področju primerno vključi predstavnike organizacij bolnikov in njihovih negovalcev ter izvajalcev storitev zdravstvenega varstva;
14. poziva Svet, naj ga obvešča o napredku pri tem pilotnem projektu in njegovih rezultatih;
15. poziva Komisijo, naj ga ustrezno vključi v vsako odločitev o podpori tega pilotnega projekta in v vse prihodnje pobude za skupno načrtovanje na področju raziskav s sredstvi iz sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj;
16. meni, da je lahko člen 182(5) Lizbonske pogodbe, ki določa potrebne ukrepe za izvajanje evropskega raziskovalnega prostora, primerna pravna osnova za bodoče pobude za skupno načrtovanje na tem področju raziskav; poziva Komisijo, naj resno pretehta možnost, da bi to pravno osnovo uporabila za vse bodoče predloge o skupnem načrtovanju raziskovalnih dejavnosti;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.